Ngeren u Pasen Yiase Yase

“M Ngu Henen u Soon Tom u Colporteur la Seer Ayange Ayange”

KEN inyom i 1886 la, i due a Tihi u Hiihii u takerada u i yer ér Millennial Dawn la hen iyagh ki i yilan ér Bible House la, hen geri u Allegheny, ken kpentar u Pennsylvania, ken tar u Amerika, u yemen a mi ken gar u Chicago, ken kpentar u Illinois. Charles Taze Russel yange wa ishima u za nan ityakerada i he ne sha ajiir a teen ityakerada. Kômpeni ugen u samber a ityakerada i kwaghaôndo, u ú lu môm ken ikyômpeni i hemban kehen ken tar u Amerika cii yô, yange u lumun ér ua samber a takerada u Millennial Dawn la. Kpa ukasua mba kar uhar yô, kômpeni ne hide a ityakerada ne cica cii shin iyagh ki Bible House la.

Yange i kaa ér orpasenivangeli ugen u za iti kpishi yô, za nenge a takerada u Millennial Dawn la ijiir i môm vea ityakerada na yô, ishima vihi un kpishi. Yange kaa sha ishimavihin ér aluer i de ityakerada la her yô, un man mbaivangeli mba zan iti mbagenev mba ve lu azende a na yô, vea kura ityakerada ve hen kômpeni la sha, shi vea de u eren kpenga a u. Or u nengen sha kômpeni ne fa kwagh u una er ga tsô, a hide a takerada u Millennial Dawn la zunguluu. Shi yange i na upipambaabaver takerada ne ér ve yôô. Kpa mbaahendanev za yange, nahan i kera yôô u ga. Tsô a er nan ve a na ior mba mimi a sar ve la takerada ne?

Lu anmgbianev mba i yilan ve ér colporteurs la ve er tom ne ye. * Ken inyom i 1881 la, magazin u Zion’s Watch Tower yange yôô ér kwagh gba sha mbapasenkwagh 1,000 mba vea eren tom u samber a ityakerada i pasen Bibilo la hanma shighe yô. Shin er anmgbianev mba i yilan ve ér colporteur la lu di uderi kpuaa tseegh nahan kpa, ve samber a ivor i mimi i í gber ken takerada ne la wuee. Ken inyom i 1897 la, i samber a ukôpi mba takerada u Millennial Dawn la zulum miliôn môm, man lu colporteur mban hemba eren tom ne ye. Ve mbakpishiv, lu antiônkwagh u i naan ve ken inyaregh ki hanma or u nan kimbi ér i naan nan Iyoukura, shin hanma takerada u ve ne ken won la, ve yaan a mi ye.

Ka unô yange ve lu colporteur mba ve cian kwagh ga mbana? Mbagenev hii iyev je, mbagenev di va hii ken ganden. Mbakpishiv lu kwav shin ve er kasev kpa ve mar ônov ga, shi mbamaren kpishi kua mbayev vev er tom ne imôngo. Colporteur mba keke mbara hemban pasen kwagh ayange kpishi; ishuen colporteur pasen kwagh ihwa i môm shin ahwa ahar nahan hanma iyange. Lu hanma or taver nan iyol shin mlu u nan na nan ian i eren tom u colporteur la ga. Nahan kpa, sha mkohol u vesen ugen u i er ken inyom i 1906 yô, i kaa a mba ve fatyô u eren tom ne la ér saa vea “fa takerada kpishi, shin vea lu a mfe tsema tsema shin vea lamen er mbatyomov nahan” ve vea er tom ne ga.

Ken hanma veghertar yô, ior mba lun sha kwarkyaa ga er tom u vesen ne. Anmgbian ugen kaa ér yange un na  ityakerada ken won kuma er 15,000 nahan. Nahan kpa, a kaa ér: “Yange m nyôr ken tom u colporteur ne mer me lu or u teen ityakerada ga, kpa m nyôr mer me lu orshiada sha ci u Yehova man mimi na.” Ape colporteur mban yange vea za cii, ivor i mimi i wa amishe, nahan iniongo i Mba Henen Bibilo hii u ngeen.

Mbahemenev mba aduav yange ve laha colporteur mban, ve yilan ve ér ior mba teen ityakerada zenden. Iyoukura i ken inyom i 1892 yange i kaa ér: “Ka ior kpuaa tseegh ve fe [ve] ér ka mba eren Ter tom kpôô kpôô, shin ve fe er Ter a nengen ér iyol i hiden a mi ijime ve la kua ieren ve i tangen iyol ga la ka kwagh u icivirigh ye.” Sha kpôô yô, er colporteur ugen yange kaa nahan, uma ve lu “uma u mkpeyol” ga. Yange ve wa akôv a taver iyol ve zende angahar shin ve zenden sha akeke. Yange inyaregh kia za iban yô, colporteur ve na ior ityakerada ve ngohol kwaghyan. Yange vea pasen kwagh ken iyange vea been yô, ve vôr kpa ve hide a iember ken utenti vev shin ayou a ve ker haya la. Maa anmgbianev va due a kwaghhendan u i yilan ér Colporteur Wagon la; ikyekye i kperan a kpera i lun er mato nahan ne, yange i̱ wase u panden inyaregh man shighe u vihin. *

Hii sha mkohol u vesen u ken inyom i 1893, u nongo u Yehova er ken gar u Chicago la je, i gema nan akaaôron agen sha ci u anmgbianev mba ve eren tom u colporteur la. Akaaôron ne yange a lu a uvande-eren man igbenda i pasen kwagh i injaa, kua akaawan a dedoo ker. Anmgbian Russell yange wa mbapasenkwagh sha gbashima mban kwagh ér, ve yaan kwaghyan pepe tsembelee, shi ve maan atumba cii man atetan ye, shi sha iyange i oo u te kpishi yô, ve ma kwaghman u ndôhôr u i yer ér ice-cream soda la.

Colporteur mba yange vea soo u zuan a or u nana pasen kwagh a ve imôngo yô, ve zer kwembe u agbedang. Yange i na colporteur mba hev mbara ér ve er tom imôngo vea mba ve tse ken tom shon la. Yange gba u a tsaase ve je ka ashe tugh ga, sha ci u kwase ugen u hii tom u colporteur ne ica lu a gba ga yô, yange kaa a kwaseya ugen sha mcie wener, “Beem er u soo ityakerada ne ga nahan, shin u soo?” Kwagh ka a er i doo yô, kwaseya la ngohol ityakerada la, shi ken masejime yô, va hingir anmgbian u kwase ken Kristu.

Anmgbian ugen yange pine ér, ‘M za hemen u eren tom wam, nahan m eren iyua sha inyaregh ki Amerika udola 1,000, sha hanma inyom, sha u suen tom ne, shin m er tom u colporteur la iyol yama?’ Nahan i kaa a na ér, kwagh u a tsough u eren cii Ter una wuese, kpa aluer a na Ter shighe na jighilii yô, una hemba zuan a averen. Anmgbian u kwase ugen u i yilan un ér Mary Hinds yô, nenge tom u colporteur la ér “ka gbenda u hemban doon u eren kwagh u hemban doon sha ci u ior mba hemban ngeen iyenge.” Anmgbian ugen u i yilan un ér Alberta Crosby, u cian ashe la di kaa ér, “M ngu henen u soon tom u colporteur la seer ayange ayange.”

Nyian ne, ônov mba sha iyol man mba ken jijingi, mba ior mba yange ve er tom u colporteur sha gbashima la kpishi, mba eren tom u pasen kwagh la her. Aluer or u hen tsombor wou yange nan lu colporteur shin nan lu pania ga yô, nôngo lu a imba or ne hen tsombor wou. U er nahan yô, we kpa u hen u soon tom u pasen kwagh hanma shighe la seer ayange ayange.

[Ngeren mba shin kpe]

[Mkaanem ma sha peeji 32 la]

Yange lu u saa vea “fa takerada kpishi, shin vea lu a mfe tsema tsema shin vea lamen er mbatyomov nahan” ga

[Foto u sha peeji 31 la]

A. W. Osei, or u ken Ghana, u er tom u colporteur ken inyom i 1930 yô

[Ufoto mba sha peeji 32 la]

Sha ityou: Edith Keen man Gertrude Morris, colporteur mba ken tar u Ingila, ken inyom i 1918; Shin inya: Stanley Cossaboom man Henry Nonkes, ior mba ken tar u Amerika, man ukôtôn mba gbilinigh mba ityakerada i yange ve na ior ken won yô