Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

“Me Luun A Ven”

“Me Luun A Ven”

“Me Luun A Ven”

“Ior kpishi vea zende wue wue man mfe [u mimi] kpaa una seer.”​—DAN. 12:4.

Ú NA MLUMUN WER NYI?

Ior hingir u zuan a “mfe [u mimi]” sha ayange a ase ne nena?

“Ior” mba ve lu ngohol mimi nyian la seer “kpishi” nena?

Ka sha igbenda i nyi nahan mfe u mimi a ‘seere’?

1, 2. (a) Er nan ve se fe ser Yesu ngu a vese nyian, shi una va lu a vese ken hemene? (b) Kwagh u i nger ken Daniel 12:4 la tese ér mba vea time ken Ruamabera zulee mbara vea zua a nyi?

 TÔÔ wer u ngu ken Paradiso. Hanma sev mbu u nder yô, ka i taver we iyol. Kwagh u nyoon we môm ngu ga. Hanma ityô i uange i yange u lu a mi cii bee kera. U ngu nengen wang shi ungwan doo doo shi ungwan ihyuma i kwagh tsembelee, kwagh ka una bende u iyol kpa u fa, shi u fa mnyohom ma akaayan kaveraa. U ngu gbong gbong shi saan we iyol u eren tom wou shi u ngu a azende kpa kpishi, ma kwagh u zan we iyol ngu ga. Ka averen a se va zua a mi ken Tartor u Aôndo je la. Kristu Yesu, u i ver un Tor la una ver mba una hemen ve la doo doo shi una tese ve kwagh u Yehova.

2 Yehova una lu a mbacivir un mba jighjigh sha shighe u vea lu eren tom u tesen mbagenev kwagh na tar sha won cii la. Aôndo vea Wan na ndera wasen mbajighjigh u eren tom ne uderimbaanyomov imôngo hegen. Cii ve Yesu kôndo yem sha yô, yange kaa a mbahenen nav mba jighjigh ér una lu a ve. (Ôr Mateu 28:19, 20.) De se time sha kwaghôron u profeti Daniel yange nger ken Babilon, anyom a kar hegen i hembe 2,500 la, tsô se nenge er kwaghôron u profeti ne una seer taver jighjigh u se ne ityendezwa i Yesu er ér una luun a vese ayange ayange la yô. Profeti Daniel yange ôr kwagh u “shighe u mkur” u se lu ker hegen ne, ér: “Ior kpishi vea zende wue wue man mfe [u mimi] kpaa una seer.” (Dan. 12:4) Hegen se fa ser, inja i ishember i “zende wue wue” la yô, ka u timen sha kwagh zulee. Kwaghôron u profeti la tese ér ior mba vea time ken Ruamabera zulee yô, vea zua a mfe u mimi u a lu ken Mkaanem ma Aôndo la. Kwaghôron u profeti la shi kaa ér “mfe [u mimi] una seer.” Mba vea zua a mfe ne la, vea lumun un shi vea tese mbagenev kpaa. De se nenge nen er kwaghôron u profeti ne a lu kuren sha mi yô. Nahan se nenge er Yesu a lu a mbahenen nav nyian yô, shi se nenge er Yehova a lu a tahav mbu kuren akaa a a tende zwa u eren la cii yô.

IOR ZUA A “MFE [U MIMI]”

3. Ka nyi yange i er shighe u mbaapostoli kpe kera laa?

3 Yange mbaapostoli mba kpen kera cii yô, mbavendan mimi due samber fese, er apostoli Paulu tsengaôron ér a lu nahan. (Aer. 20:28-30; 2 Tes. 2:1-3) Hii shighe la je, “mfe [u mimi]” za iban je kuma uderimbaanyomov imôngo. Lu mba ve fa kwagh u Bibilo ga la tseegh mimi za iban hen a ve ga, kpa kua mba ve senge ér ve mba Mbakristu la kpaa. Mbahemenev mba Mbakristu Mbaaiev yange ve kaa ér ve na Ruamabera jighjigh, kpa ve gema ve tesen ior “ityesen i ujijingi mba bov,” i i lu mbaaie mba lahan Aôndo la. (1 Tim. 4:1) Kwagh ne na yô, ior kpishi fa mimi sha kwagh u Aôndo ga. Atesen a aiegh agen a mbavendan mimi mban tesen yô, lu ityesen i Aôndo Utar ken Môm la, man ityesen i uma kpen ga la, kua ityesen i ve tesen ér Aôndo una nande ior ken igyamusu gbem sha won la.

4. Annongo u Mbakristu ugen yange hii u keren “mfe [u mimi]” ken kwavanyom u 1870 la nena?

4 Nahan kpa, ken kwavanyom u 1870, shighe u mase shin er anyom 40, u “ayange a masejime” aa hii la, annongo u Mbakristu mba mimi hii u kohol imôngo ken gar u Pennsylvania, ken tar u Amerika, sha u timen ken Bibilo sha gbashima shi keren “mfe [u mimi].” (2 Tim. 3:1) Ve yilan ayol a ve ér Mbahenen Bibilo. Ior mban lu “mbafankwagh man mbakavenkwagh” mba Yesu yange kaa ér a yer ve mfe u mimi la ga. (Mat. 11:25) Yange ve lu ior mba hiden a ayol a ve ijime, mba sar ve tsung u eren ishima i Aôndo yô. Mbahenen Bibilo mban yange ve ôr avur a Bibilo zulee shi ve lam sha a, shi ve gbidye kwar sha a, shi ve er msen ér Aôndo a na ve mkav. Shi yange ve kar avur a Bibilo agen sha agen, shi ve time sha akaa a mbagenev ve nger sha avur a Bibilo la yô. Tegh tegh tsô, Mbahenen Bibilo mbara gba kaven mimi u lu myer uderimbaanyomov imôngo la.

5. Yange i gber trak u The Old Theology la sha ci u nyi?

5 Shin er yange saan Mbahenen Bibilo mban iyol sha ci u akaa a ve lu henen la nahan kpa, ve de ér mfe u he u ve lu zuan a mi la a na vea hingir u moron iyol ga; shi ve pase ior ér ka sha tahav vev ve zough a mfe u he u ve lu tesen ior la ga. (1 Kor. 8:1) Kpa ve gema ve gber utrak mbagenev mba wasen ior u fan mimi u Bibilo ne, utrak mban lu a itinekwagh ér The Old Theology (Ityesen i Tsuaa I sha Kwagh u Aôndo). I gber utrak mban ér ve wase ior ve fa mimi u a lu ken Ruamabera la. Utrak mba hiihii mba i hii gberen ne yange ve wase ior u henen Bibilo sha er vea palegh “atesen a ior a aiegh,” vea gema a lumun “ityesen i tsuaa i sha kwagh u Aôndo,” i Yesu man mbaapostoli nav tese la yô.—The Old Theology, (Ityesen i Tsuaa i sha Kwagh u Aôndo) Namba 1, Aipor 1889, peeji 32.

6, 7. (a) Ka akaa a mimi a nyi Mbashiada mba Yehova ve hen, hii ken kwavanyom u 1870 la je? (b) Ka mimi u sha kwagh u nyi u hen ve i doo u yumu?

6 Hii ken kwavanyom u 1870 la je, Mbashiada mba Yehova fa akaa a mimi a doon tsung a ken Bibilo kpishi. * Akaa a mimi ne gban kan di akaa a sha kwagh u mfetakerada, a mba timen sha akaa a kwaghaôndo ka ve shi nyiman kpii la ga. Kpa ka akaa a mimi a sagher iyol, a a ne se ishimaverenkeghen man msaanyol yô. Ka a wase se u fan Yehova Aôndo kua aeren a na a doon tsung la, man mbaawashima nav kpaa. Shi a wase se u fan tom u Yesu a lu eren la, man ityôkyaa i yange va shin tar shi kpe la, kua kwagh u Yesu a lu eren hegen la kpaa. Akaa a mimi a doon tsung ne pase er i hii ve Aôndo a de ér akaabo a za hemen shin tar man ér i hii ve se kpen la, shi a tese se er se eren msen yô, kua kwagh u se er ve se zua a msaanyol u mimi la kpaa.

7 Hegen ne, se kav inja i akaaôron a profeti a yange “i cir,” a yange lu kwaghmyer anyom udubu imôngo, kpa a lu kuren sha mi hegen sha shighe u mkur ne. (Dan. 12:9) Akaamyer ne nga ken Icighanruamabera jimin cii, kpa hemban je yô, ken ityakerada i Ivangeli man takerada u Mpase. Yehova wase se u fan akaa a yange er sha, a se fatyô u nengen a mi sha ashe ga la je kpaa; er mver i ver Yesu tor sha la, kua ityav mbi i nôngo sha la, man mdaa u i daa Satan sha i gbihi shin tar la nahan. (Mpa. 12:7-12) Shi Aôndo wase se u kaven inja i akaa a se nengen a mi sha ashe la kpaa. Se fa er i hii ve se lu tagher ishigh a ityav mbi nôngon man ityartenger man iangev kua m-ban u kwaghyan yô, man er i hii ve ior ve lu eren aferakaa, a a ne ve “ashighe a ican” a ve hen ayange a ase ne la kpaa.—2 Tim. 3:1-5; Luka 21:10, 11.

8. Ka an nan ne ve se ongo akaaôron a profeti, shi se nenge mkur u a lu kuren sha mi nyian laa?

8 Yesu yange kaa a mbahenen nav ér: “Ashe a a nengen akaa a ne nenge ne yô, saan a iyol. Gadia M kaan ne, uprofeti man utor kpishi lu ve pe ma ve nenge akaa a ne nenge ne, kpa ve nenge a mi ga; man shi ma ve ongo akaa a ne ongo ne, kpaa ve ungwa a ga.” (Luka 10:23, 24) Ka Yehova Aôndo a ne ve se nenge akaa ne shi se ongo a kpaa ye. Se mba a iwuese kpishi er a tindi icighan jijingi na, u a lu “Orsurunshima” la sha u a hemen mbadondon Yesu a za a ve “ken mimi cii” nahan. (Ôr Yohane 16:7, 13.) Mayange i de hungur se er “mfe [u mimi]” u se lu henen ne a lu a injaa tsung nahan ga, shi se gba nen uwer u pasen mbagenev mfe ne kpaa ga.

“IOR KPISHI” NGOHOL “MFE [U MIMI]”

9. Ngeren ugen ken Iyoukura i Aipor, 1881 la yange yôô ér nyi?

9 Ken uwer u Aipor, ken inyom i 1881, shighe u i gber Iyoukura i hiihii lu a kuma anyom ahar ga la, ngeren ugen ken magazin ne kaa ér kwagh gba sha mbapasenkwagh 1,000. Ngeren la kaa ér: “Ior mba mlu ve a ne ve ian i vea seer nan shighe ve sha u eren tom u Ter yô, se mba duen a mhen ser . . . , ve: Za sha ugar mba vesen shin mba cuku, ve za pase Ivangeli her, er tahav vev mbu kom la, ve ker Mbakristu mba ve lu a ishima i mimi, shi ve lu a gbashima sha kwagh u Aôndo, kpa i lu sha mfe u mimi ga la; ve wase ve u fan er mlumun u sha mhôôn u Ter Wase la a gbe ikyôr yô, shi ve tese ve mdoom ma mkaanem nam.”

10. Zum u i yôô ér kwagh gba sha mba vea pasen kwagh hanma shighe yô, ior kpishi er nena?

10 Kwagh ne tese ér Mbahenen Bibilo yange ve kav er tom u Mbakristu u pasen loho u dedoo la u lu hange hange yô. Shighe ne lu ior uderi kpuaa tseegh zaan mbamkombo mba Mbahenen Bibilo mban ye, nahan er ngeren la yôô ér kwagh gba sha mbapasenkwagh 1,000 yô, tese ér ve na jighjigh ér vea fatyô u zuan a iyengeior ne. Nahan kpa, ior kpishi yange mba er utrak shin umagazin mba i lu samber a mi la yô, ve kav er kwagh u ve ôr la lu mimi yô, nahan ve vengese mlehe la fese je. U tesen ikyav yô, ken inyom i 1882 la, orgen ken gar u London, ken tar u Ingila, yange ôr Iyoukura kua antakerada ugen u Mbahenen Bibilo gber yô, nahan a nger ér: “Nea lumun yô, tesem nen kwagh u i gbe u me pase la man er me pase un la kpaa, sha er me kure tom u dedoo u Aôndo a soo ér i er la yô.”

11, 12. (a) Awashima u colporteur yange ve lu a mi la ngu kwaghmôm a u wase nyian nena? (b) Colporteurs mban yange ve ver “uklase” (shin atôônanongo) nena?

11 Ken inyom i 1885 la, Mbahenen Bibilo iorov 300 lu eren tom u pania, u i yilan hen shighe la ér colporteur la. Mbapasenkwagh mbara yange ve lu a awashima u se kpa se lu a mi nyian ne, ka u geman ior hingir mbahenen mba Yesu Kristu je la. Nahan kpa, gbenda u yange ve eren tom ne la kaha a u wase nyian. Nyian ne, ka se hen Bibilo a ior asange asange. Ka sea henen Bibilo a or yô, se lôhô nan ser nana va kohol a tiônnongo imôngo. Tsuaa la, colporteur yange ve na ior ityakerada, maa ve kohol mba i sar ve u fan mimi seer la imôngo sha u henen Bibilo a ve jimin cii. Ve henen Bibilo a ior asange asange ga, kpa ve gema ve bugh atôônanongo a he, ve yilan a ér uklase.

12 U tesen ikyav yô, ken inyom i 1907 la, colporteur mbagen za nyôr hen gar ugen, ve lu keren ior mba ve lu a ukôpi mba takerada u Millenial Dawn (Mhii u Hemen u Anyom Dubu) la yô. * Colporteur mban lôhô mba ve lu a isharen i fan mimi seer la hen ya u orgen, u un kpa tese isharen yô. Colporteur ugen na kwaghôron sha iyange i Lahadi sha kwagh u Awashima u Aôndo u Tsuaa Tsuaa la, iyange jimin. Ka ker kasua ugen sha iyange i Lahadi yô, a taver ve ishima ér ve za hemen u kohol imôngo hanma shighe cii. Ken inyom i 1911 la, anmgbianev mban gema gbenda u ve eren tom u geman ior hingir mbahenen la. Mbakuran mba ningir sha mbagenev akunduahargber kar anigheni yange ve zende ve na akaaôron sha ajiir kpishi ken tar u Amerika man tar u Kanada. Anmgbianev mban nger ati a ior mba yange ve ungwa akaaôron shon, mba sar ve u fan mimi la, kua mbaadereshi vev, shi ve pav ve ker iniongo imôngo, ve nyôron mbamkombo sha uya vev, nahan ve hingir “uklase” mba hev. Ken inyom i 1914 la, atôônanongo a Mbahenen Bibilo sha tar cii lu 1,200.

13. Ka nyi i hembe doon we sha msamber u “mfe [u mimi]” a lu samber nyian laa?

13 Atôônanongo a Mbashiada mba Yehova nga sha tar nyian kuma er 109,400 nahan, shi anmgbianev mba nomso man mba kasev mba kuman ér 895,800 nahan, mba eren tom u pania. Ior ngohol “mfe [u mimi]” nyian zurum iorov miliôn anigheni, shi mba dondon akaa a ve hen la kpaa. (Ôr Yesaia 60:22.) * Mvese ne ka u kpilighyol kpishi, gadia Yesu yange tsengapasen ér “ior cii vea kôr” mbahenen nav “ihyom” sha ci u iti na. Shi a kaa ér a tov mbadondon un a ican shi a wuhe ve ken gaadi, shi a wua ve je kpaa. (Luka 21:12-17) Ior mba Yehova za ikyura kpishi ken tom u geman ior hingir mbahenen la, shin er Satan man azôv a na kua uumace kpishi ve lu hendan a ve nahan kpaa. Mba pasen loho ne nyian sha ‘tar cii,’ sha ajiir a tseen kpishi man a ndôhôr tsung, man sha iwo kua ken udeserti man ken agar a vesen, man sha ijiir a ior ve ngee her ga la kpaa. (Mat. 24:14) Yehova una lu a vese ga yô, ma se kercio u eren kwagh ne mayange ga.

“MFE [U MIMI]” SEER

14. Ityakerada yase na “mfe [u mimi]” seer nena?

14 Er ior kpishi ve lu pasen loho u dedoo yô, “mfe [u mimi]” seer. Shi ityakerada i pasen Bibilo i se gberen la kpa ngi samber a mfe ne. Ken inyom i 1879 la, Mbahenen Bibilo due a mgber u hiihii u magazin u Iyoukura ne, i yilan ér Zion’s Watch Tower and Herald of Christ’s Presence (Iyoukura i Shion man Myee u Yôôn M-ande u Kristu). Yange ve za goho kômpeni ugen, u gber ve magazin u hiihii ne ukôpi 6,000, ken zwa Buter tseegh. I tsua Charles Taze Russell, u lu anyom 27 hen shighe ne la, ér a lu orkengese kwaghngeren, shi i tsua anmgbianev mba vian ken jijingi mbagen utaan ér ve ngeren magazin ne hanma shighe cii. Mba gberen Iyoukura ken ijô 195 nyian. Ka Iyoukura i lu magazin u i hembe samber a mi sha tar cii ye. Hanma mgber u Iyoukura yô, ka i samber a ukôpi nav i kuma 42,182,000. Magazin u sha uhar, u i hembe samber a mi sha tar cii yô, ka Awake!, u i gberen un vea Iyoukura imôngo la. Ka i gber ukôpi mba Awake! 41,042,000, ken ijôr 84, hanma uwer. Heela tseegh ga, ka i gber Ubibilo man ityakerada, i kuma ukôpi miliôn 100 hanma inyom.

15. Ka se zua a inyaregh ki se gberen ityakerada a mi la hana?

15 Mba suen zegetom ne sha inyaregh ki ior ve eren iyua a mi sha asema a ve la. (Ôr Mateu 10:8.) Er mba eren tom u gberen ityakerada ve fe er akeke a gberen ityakerada man pipa man inki kua ikyav mbigen mbi taver ishe yô, ka i kpiligh ve iyol er se kercio u eren tom ne sha inyaregh ki ior ve eren iyua a mi sha asema a ve la tseegh yô. Anmgbian ugen u a yamen ikyav sha ci u akeke a gberen ityakerada shin Betel yô, kaa ér: “Ior mba eren tom hen ikyômpeni i gberen ityakerada ka vea va sôr ajiir a ase a gberen ityakerada, vea nenge er i lu sha inyaregh ki ior ve ne iyua sha asema a ve la tseegh, se kercio u yamen akeke a he a doon tsung, shi se lu gberen ityakerada kpishi nahan, kwagh ne a kpiligh ve iyol kpishi. Shi ka i kpiligh ve iyol er anmgbianev asev mba eren tom ne ve lu iyev shi ve lu saan saan nahan.”

TAR CII UA IV A MFE U AÔNDO

16. Yehova na “mfe [u mimi]” seer sha ci u nyi?

16 “Mfe [u mimi]” seer nahan ka sha ityôkyaa i injaa je. Awashima u Aôndo yô, ka u “ior cii ve̱ war ve̱ ar sha mfe u fan mimi la.” (1 Tim. 2:3, 4) Yehova soo ér ior ve fa mimi sha er vea civir un sha gbenda u una ver ve yô. Yehova kohol asande a Mbakristu mba i shigh ve mkurem mbara sha u ve er tom u pasen kwagh u ú lu samber a “mfe [u mimi]” la. Shi ngu kohol “zegeikpelaior” i i lu a ishimaverenkeghen i va lun uma shin tar gbem sha won la ken “hanma ikyurior man hanma nongo man hanma nongoior man hanma zwa kpaa.”—Mpa. 7:9.

17. Msamber u mcivir u mimi a lu samber ne tese ér nyi?

17 Msamber u mcivir u mimi a samber ken anyom a hemban 130 ne tese ér Aôndo vea Yesu Kristu u Aôndo a ver un Tor la mba vea mbacivir Yehova mba ve lu shin tar la, sha u kohol ve imôngo shi tesen ve shi kuran ve shi hemen ve kpaa. Mseer u ve lu seer la kpa tese ér Yehova una kure uityendezwa mba a er sha kwagh u mlu u ken hemen la kpee a bunde ga. A kaa ér: “Tar ua mgbough a mfe u TER er mngerem ma ngee shin zegemnger nahan.” (Yes. 11:9) Nenge averen a uumace vea zua a mi hen shighe la sha wono!

[Ngeren mba shin kpe]

^ Aluer u nenge tser u vidio u Jehovah’s Witnesses—Faith in Action, Part 1: Out of Darkness la, man u Jehovah’s Witnesses—Faith in Action, Part 2: Let the Light Shine la yô, icer ne ia wase u kpishi u seer fan akaa ne.

^ Shi yange i yilan takerada ne kpaa ér Studies in the Scriptures (Kwaghhenen u ken Icighanruamabera).

^ Iyoukura i Julai 1, 2002 peeji 31, ikyumhiange i sha 16 la.

[Mbampin Mba Ngeren u Henen]

[Ufoto mba sha peeji 6 la]

Mbahenen Bibilo mba tsuaa mbara yange ve lu ior mba hiden a ayol a ve ijime, mba sar ve tsung u eren ishima i Aôndo yô

[Ufoto mba sha peeji 7 la]

Iniôngon i u lu nôngon wer u samber a “mfe [u mimi]” u Aôndo la gba Yehova kwagh