KWASE ugen yange dugh sha hunda na pepe pepe yô, a nenge a i kange kwagh ugen i ver un hen kpehunda. A tôô kwagh shon, a gema a yenge keen man keen, kpa a nenge a or sha godobi ga. A̱ shi nan kpa, lu orgen va ver kwagh shon tugh ye. A bugh kwagh shon kpuaa, a nenge maa a hide fese a ta ken iyou, a kôr hunda a wuhe. Yange hide ta ken iyou nahan lu ityôkyaa je! Kwagh u i ver un hen hunda la lu ityakerada i henen Bibilo a mi, i i wa atabam sha mi yô! Tsô a kuve i ken vanger, maa a er msen shin ishima, a sugh Yehova sha kwaghyan u ken jijingi u doon tsung u zua a mi la.

Ambaakaa ne nahan yange za hemen u eren ken tar u Jamani, ken kwavanyom u 1930 la. Shighe u gomoti u Mbanazi ngohol tahav ken inyom i 1933 la, i wa atabam sha tom u Mbashiada mba Yehova sha ajiir kpishi ken tar u Jamani. Anmgbian Richard Rudolph, u a hembe anyom 100 hegen la kaa ér: “Yange se kav wang ser tindi u orumace môm kpa una fatyô u yangen tom u yôôn kwagh u Yehova man iti na ga. Gbenda u injaa u u wase se u henen mkaanem ma Aôndo shi eren tom u kwaghpasen yô, lu ityakerada yase i i har sha Bibilo la. Nahan kpa, atabam ne na yô, kera lu zange u zuan a i ga. Se lu henen er se er ve tom ne ua za hemen yô.” * Kpa ica gba ga tsô Richard kav er una fatyô u wasen u nyôron a ityakerada ken tar u Jamani sha gbenda u or lu a vande fan ga yô. Lu u una er kwagh ne ken umure mba iwoov.—Mbaj. 9:36.

Aluer u mough hen ifi u Elbe (shin Labe) la u ngu kôndon yemen a yem sha yô, u za nyôr hen Uzegembaiwoov mba i yer ér Kerkonoshe la. Nyian ne, iwo ne ngi hen ijootar i tar u Czech Republic man tar u Poland la. Iwo ne tav kuma er angahar 5, 250 nahan tseegh kpa senou ka a haa sha mi kpishi, i ndôhôr keghelee. Senou ne ka a cir sha iwo ne i tav i kuma angahar 10, a lu her zan zan i kuma iwer ataratar. Mba ve we ikyo sha kwagh u mlu u ahumbe u ka a geman hen ijiir ne fele fele la ga yô, ashighe agen ka ve za tagher a iikpii kpishi, i i ngôôr gban yisan ityouv mbi iwoov ga la.

Ken uderimbaanyomov mba karen ne, iwo ne wase u  fan akighir a ityar igen a igen. Er igbenda i sha iwo ne lu udasenda ican kpishi u ningir sha mi yô, ior mba ngise ve lu hen ijiir ne la kpishi zua a ian gbanger gbanger i duen a ikyav ken ityar igen sha tindi ga, karen sha iwo ne, yemen a mi ken ityar ve. Ken kwavanyom u 1930, shighe u Uzegembaiwoov mban pav tar u Chekoselovakia a tar u Jamani la, Mbashiada mbatseen asema hii u karen sha igbenda i ngise ior mba nyôron a akaa ken ityar igen sha tindi ga karen sha mi kpa ve va de la. Lu nyi uikya ve lu karen a mi sha mini? Ve lu tôôn ityakerada i pasen Bibilo a mi, i i gba ve kwagh kpishi la, ken ityar i i lu ker kpishi la, van a mi ken tar u Jamani. Anmgbian Richard u lu gumor hen shighe ne la kpa lu môm ken Mbashiada mban.

Anmgbian Richard umbur kwagh u yange za hemen yô, a kaa ér: “Sha hanma mbee u kasua yô, se agumaior a kuman iorov utaankaruhar se wuha iyol inja er se mba mbaeren gôgôzende sha angahar, nengen ajiir nahan. Yange i tôô se ahwa atar u moughon ken tar u Jamani karen sha iwo ne, van hen anijiir ugen ken tar u Chekoselovakia u mbazendev memen her yô.” Mough hen iwo ne yem hen anijiir ne kuma ukilomita 16 man tiôn. Sha ayange la, ior mba ken tar u Jamani kpishi lu hen anijiir ne. Môm ken a ve lu orsule, u lumun u eren kwagh vea anmgbianev mban ken mzough yô. Yange i wa ityakerada yase shin mbaakwati, i mough a mi sha girgidogo hen Prague, gartamen u tar u Chekoselovakia la i va ver hen angar ugen u lu ikyua a anijiir ne la, maa orsule ne di a va tôô mbaakwati mban shin ikyekye i i kpelan i sha anyinya, i ashighe kpishi i tôôn mbazan memyol shimi yô. Una tôôn mbaakwati mban yô, a yem a ve ken sule na, a za yer ken anyou ugen u haan toho u koson ilev ker, a keghen anmgbianev mba vea va tôô ityakerada ne a yem a mi ken tar u Jamani la.

Richard za hemen kaa ér: “Sea za nyôron hen sule la yô, se wa ityakerada kyoon ken akpa a ase a haren ken ijime, a yange i er sha ci u wan ikyav mbi yuhwan ker yô. Hanma wase yange nan tôô ikyav i yuhwa i kuma ukilogram 50.” Kwagh u anmgbianev mban ve er ve i kôr ve ga yô, ve eren zende ve ne tugh, ve hii sha iyangemiren, nahan tiôn u sev mbu av ne maa ve za nyôr. Anmgbian Ernst Wiesner u lu ortamen u sôron atôônanongo ken Jamani hen shighe ne la, pase akaa agen a yange anmgbianev mban ve er ve i kôr ve ga yô. A kaa ér: “Yange ve ver anmgbianev uhar, ve yemen ve ken hemen, nahan vea za nengen a or yô, fese je ve tsar utôôci vev. Kwagh ne a lu ikyav i pasen anmgbianev asev mba ve har akpa a yuhwan ken ijime, ve lu van ken ijime ica kpishi ga la, ér ve  yer ken toho. Nahan ve yer zan zan anmgbianev mbauhar mbara ve hide ve va tese ve ikyav i kaan a ve ér ve due. Ve geman a ikyav ne hanma kasua.” Nahan kpa, lu udasenda mba tar u Jamani mba ve huan yonofum i lun kwer la tseegh lu zayol u anmgbianev mban ga.

Anmgbian Richard umbur kwagh ugen u yange er un yô, a kaa ér: “Yange m lu a tom u eren kpishi sha aikighe ugen la, nahan anmgbianev vande moughon u yemen ken Chekoselovakia a mo. Ime yange wa shi iikpii lu haan, shi er ura lu nôôn yô, m lu kunden gbir gbir yemen ken uwuhe. Maa m za ndiir ken ikyô, m kera fa gbenda ga kuma ahwa imôngo. Mbazan gôgôzende kpishi kpe sha imba gbenda ne nahan. Ka er anmgbianev yange ve lu za hiden pepe dindee nahan ve, m ya gaduga a ve ye.”

Anmgbianev mba tseen asema mban za hemen u karen sha iwo ne nahan sha hanma kasua, zan zan nôngo u kuman anyom atar. Yange a lu shighe u senou a haa kpishi yô, ve har akpa ken ijime, ve unde sha ikpande i lun petee, ve dolough sha senou ne. Ashighe kpishi, anmgbianev 20 ve per iwo ne atetan sha igbenda i mba mbazendev karen sha mi la. Anmgbianev mba kasev mbagenev yange ve zaan zende ne vea ve, sha u ior ve de nengen ér ve mba mbazendev mba eren afer ga yô. Mbagenev ve yemen sha hemen, nahan vea za nenge a or a shi ve yô, ve ker ader a ve sha aôndo.

Yange anmgbianev mban vea za hide zende ve u utu ne yô, nyi i za hemene? Fese je i nenge ér i kar anmgbianev ityakerada ne. I kar ve nena? Yange i kange ityakerada ne ken ukôtôn er icahur nahan, maa i tôô i yem a mi hen tashan u girgidogo hen gar u Hirschberg la. Maa i tindi a mi sha ajiir kposo kposo ken Jamani, ape anmgbianev mba nomso man mba kasev ve mase karen anmgbianev mbagenev nyier nyier, er i pase sha mhii u ngeren ne la nahan. Nahan lu u orgen a fa kwagh sha gbenda u anmgbianev karen ayol a ve ityakerada ne yô, kwaghbo u vesen una tser ve. Nahan kpa, iyange igen yô kwaghbo va henpe i ver ishima ga yô.

Ken inyom i 1936 la, i fa ijiir i vesen igen i anmgbianev koson ityakerada her, hen gartamen u Jamani, u i yer ér Berlin la. Môm ken akaa a yange i zua a mi yô, lu ukôtôn utar mba orgen hen gar u Hirschberg tindi a mi, u i fa nan ga yô. Dasenda ceke uwer ku or u yange nan nger kwagh sha ukôtôn mba shon la, nahan ve fa or u yange nan lu ityough sha kwagh u tindin a ityakerada myer la, maa ve kôr un. Ica gba ga je maa shi i kôr iorov uhar, Richard Rudolph lu môm ken ve. Er anmgbianev lumun u yan nyityo ican cii yô, mbagenev za hemen u eren gôgôzende u lun a ican ker kpishi ne shighe war karen.

Ityakerada i yange i kura ken akpa i har ken ijime, i tôô i kar a mi sha Uzegembaiwoov la hingir gbenda u vesen u i na Mbashiada mba ken Jamani kwaghyan u ken jijingi shighe wa karen yô. Kpa lu Uzegembaiwoov mban tseegh anmgbianev karen sha mi ga. Igbenda igen kpa lu i anmgbianev peren ijootar ne sha mi yô, zan zan inyom i 1939, shighe u ushoja mba ken Jamani va ngohol tar u Chekoselovakia la. Anmgbianev mba ken ityar igen i i wa ndor a tar u Jamani, er tar u France man tar u Netherlands kua tar u Switzerland nahan kpa, yange ve cihi ku sha u tindin anmgbianev vev mba i lu tôvon ve a ican ken Jamani la a kwaghyan u ken jijingi.

Se kpishi nyian se fatyô u zuan a ityakerada i i har sha Bibilo la sha ingyegh ki se soo la shi ôron i sha igbenda kposo kposo kpaa. Wea zua a takerada u he hen Iyou i Tartor shin wea gber u hen ijiir yase i sha Intanet i jw.org la kpa, hen sha zegetom u ka i er ve u va hingir u zuan a u la. Alaghga ka i ya ican i karen a ityakerada tugh, sha iwo i senou a cir sha ityouv mbi i la ga, kpa fa wer anmgbianev ou mba ve eren tom sha ci wou a iyoltangen shio la ka ve er tom kpoghuloo sha u eren i.