1, 2. (a) Ka uiyua mba nyi Aôndo yange na Adama? (b) Aôndo yange na Adam kwase sha ci u nyi? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

YEHOVA yange gba tar ne a awashima. Yange “maa u sha er ior ve̱ tema sha u” yô. (Yes. 45:18) Orumace u yange hii gban yô, lu Adam. Aôndo gba un a isholibo shio, shi na un ya u doon tsung; ka sule u Eden je la. Yange a saan Adam iyol kpishi u nengen a ikyon i doon ashe kua ukungwambamngerev shi nengen er inyam lu zenden numben yô! Kpa kwagh u hange hange ugen gema lu u yange lu a mi ga yô. Yehova pase kwagh shon sha u kaan ér: “Doo u or nana lu tswen ga; yô, Me er nan orwasen u lun er nan nahan.” Nahan, Aôndo er Adam gba mnyam mem mem, maa a dugh un hwan môm, a za “maa kwase a mi.” Adam nderen yô, saan un iyol je gande! Tsô a kaa ér: “Ngun yô, ka kuhe u ikyuhe yam, ka inyam i inyam yam je; nahan a yila un ér kwase, sha ci u i dugh un ken nomsoor yô.”—Gen. 2:18-23.

² Kwase u Aôndo na Adam ne lu iyua i vesen. Lu kwase u wasen un, u lu vough yô. Shi kwase ne lu a tom u civirigh u maren ônov kpaa. Bibilo kaa ér: “Or la gema ii kwase na iti er Ifa, sha ci u un a lu ngô u uuma cii yô.” (Gen. 3:20) Lu tom u injaa kpen kpen je Aôndo na nom man kwase u hiihii la ye! Ve lu a tahav mbu maren uumace mbagenev mba lun vough. Lu u kwagh ne  una na yô, tar cii ua va hingir paradiso u una iv a uumace mba lun vough, mba akaauma agen cii aa lu sha ikyev ve yô.—Gen. 1:27, 28.

3. (a) Yange gba u Adam man Ifa vea er nyi cii ve vea zua a iveren i Aôndo, kpa lu nyi i ere? (b) Ka mbampin mba nyi se lu timin sha mini?

³ Nahan kpa, cii man Adam man Ifa ve zua a averen a a lu keghen ve la yô, yange gba u vea ungwan imo i Yehova shi vea tesen ér ve lumun hemen na. (Gen. 2:15-17) Lu u vea er nahan keng ve vea fatyô u kuren awashima u Aôndo lu a mi ve gba ve la ye. Nahan cii kpa, kwagh gema er vihi yô, “tseyô” u a lu Satan la va mee ve, ve hemba Aôndo ato. (Mpa. 12:9; Gen. 3:1-6) Ihyembeato ve ne i bende a kasev nena? Lu tom u nyi kasev mba sha ayange a tsuaa mbara ere? I yila kasev mba ve lu Mbakristu nyian la ér “ikyum i vesen” sha ci u nyi?—Ps. 68:11.

4. Lu an i na nan ibo sha isholibo i nom man kwase u hiihii la?

⁴ Yange mba pin Adam kwagh sha ihyembeato na ne yô, a na ityôkyaa i ikyoo ga, ér: “Kwase u U nem Wer a̱ lu a mo imôngo la, ka un a nem atam a kon la, m ye ye.” (Gen. 3:12) Adam venda u lumun ibo sha isholibo na la tseegh ga, kpa shi a ker u nan kwase na ibo kua Aôndo u yange na un kwase shon la kpaa! Adam man Ifa cii yange ve er isholibo, kpa Adam hemba lun a ibo sha isholibo ve la. Sha nahan yô, apostoli Paulu nger wener, ‘isholibo nyôr shin tar sha or môm [Adam], man ku gema va sha ci u isholibo.’—Rom. 5:12.

5. Aôndo de uumace hemen a na shio shighe wa karen nahan, kwagh ne tese nyi?

⁵ Yange i tsugh Nom man kwase u hiihii la, ve hingir u henen ér gba u Yehova una lu Tor ve ga. Kwagh ne maa va a mpin u hange hange ne sha kwagh u hemen, ér: Ka an nan kom u hemene? Aôndo yange na uumace ian ér ve hemen ayol a ve shighe a wa karen, sha er una na mlumun sha mpin ne igbekeke yô. Yange fa je ér shighe a karen yô, uumace vea kav er vea hemen a na shio ve kwagh a za a doo ga yô. Ken uderimbaanyomov mba ve kar ne, hemen u uumace va ior a atsan kposo kposo. Ken derianyom u a mase karen ne tseegh kpa, ior kpe ken utya hemba 100,000,000. Ingyegh kin kua nomso man kasev man mbayev mba ityav mbin mbi woo ve a isho ve iyol yô. Nahan ikyav tese wang je ér “or u zenden la, mvershigh u iaven i angahar a nan ngu sha ikyev i nan ga.” (Yer. 10:23) Er se fe nahan yô, se lumun ser Yehova a tema tor sha a vese.—Ôr Anzaakaa 3:5, 6.

6. Ken ityar kpishi, ka i er kwagh a kasev nena?

⁶ I er kwagh a nomso man kasev cii ken tar u u lu sha ikyev i Satan ne caveraa kpishi. (Orpa. 8:9; 1 Yoh. 5:19) Nahan cii kpa, ka kasev i hembe nzughul a ve ken tar ne cii ye. Ikyav i tesen yô, kasev 30 ken atô u kasev 100 sha tar cii ka ve kaa ér noov vev mba ne ve ican. Sha ajiir agen yô, ka i hemba wan kwagh u mbayev mba nomso sha ada sha ci u i hen ér vea vese vea nenge sha mbamaren vev shi vea tser tsombor u ua na a hungur a iti i ter ve ga yô. Ken ityar igen yô, i tôô ér ônov mba kasev doo ga, nahan mba hembe vihin iyav mbu ônov mba kasev a mba nomso.

7. Aôndo yange gba nomsoor man kwase cii sha hiihii la sha u kwagh a za a ve nena?

⁷ Aôndo lumun a ican i i lu nan kasev ne cuku ga. Ne kasev icivir shi eren kwagh a ve sha mimi. Yehova yange tese wang ér un we kasev ikyo shighe u a gba Ifa la; a gba un ér a lu kpan u Adam ga. Yange i gba Ifa lu vough shi lu a aeren kpishi a aa wase un una lu kwase u injaa hen Adam yô. Ka ityôkyaa i môm i yange na ve, sha mbee u iyange i sha ataratar la, Aôndo “nenge hanma kwagh u Un er yô, lu u doon tsung” je la. (Gen. 1:31) Sha kpôô yô, “hanma kwagh” u Yehova yange er cii “lu u doon tsung.” Yange gba nomsoor man kwase cii sha hiihii la ér kwagh a za a ve i doo!

8. (a) Pase ieren i ior kpishi ve lu a mi yô. (b) Yiase i uumace tese ér ka unô ior Aôndo a lu a ve?

⁸ Yange mba hembe Aôndo ato ken sule u Eden shighe kar yô, ieren i nomso man kasev cii hingir u vihin tsung, man ken derianyom u a kar ne, ieren ve ne hemba vihin cii. Bibilo tsengeôron ér ieren i ifer ia seer a seer ken “ayange a masejime” ne. Mimi yô, ‘ashighe ne ka a ican,’ sha ci u ifer samber tser hanma ijiir cii. (2 Tim. 3:1-5) Nahan cii kpa, yiase i uumace tese ér Yehova, Ter Uhembanagee la ngu a nomso man kasev mba ve suur sha ana, shi ve kor atindi a na shi ve lumun ér a lu Tor ve la.—Ôr Pasalmi 71:5.

9. Ka iorov u me yange ve war Mngerem ma Deemee mara, man lu sha ci u nyi?

⁹ Shighe u Aôndo tim ior mba eren ipila kera, sha Mngerem ma Deemee sha ayange a Noa la, lu uumace kpuaa tseegh war ye. Anmgbianev mba Noa mba nomso man mba kasev yange vea lu uma shighe ne yô, ve kpa ve kpe shin mngerem ma deemee mara. (Gen. 5:30) Nahan kpa, kasev kpishi ve war Mngerem ma Deemee mara vough er nomso nahan. Mba ve war la lu Noa man kwase na man ônov nav mba utar mbara a kasev vev. Yange i war ve sha ci u ve cia Aôndo shi ve er ishima na. Uumace ubiliôn imôngo mba ve lu uma nyian ne due ken iorov anigheni mba Aôndo yange war ve mban.—Gen. 7:7; 1 Pet. 3:20.

10. Yehova yange sue kasev mba uter asev mba tamen, mba ve cian un la sha ci u nyi?

¹⁰ Shi anyom va kar kpa, Aôndo lu a kasev mba uter asev mba tamen mba ve cian un la her. Yange vea lu kasev mba gban ahon, mba ma kwagh kuman ve ga yô, kwagh ve ma lu nahan ga. (Yuda 16) Doo u se hen tsô kpaa ser Sara, u lu kwase u Aberaham u naan un icivir la yange una gba ahon tsung shighe u ve undu tar u Ur, u ve tema ker kpe ve iyol la, ve mough ve yem shir ken tar ugen, ape ve lu za tsan ken utenti la ga. Bibilo kaa ér, “Sara kpaa lu ungwan imo i Aberaham . . . je a yila un er ter.” (1 Pet. 3:6) Shi nenge ase kwagh u Rebeka la. Rebeka lu iyua i doon tsung i Yehova na Isaka yô, shi va lu un kwase u injaa kpaa. Sha nahan yô, “a doo [nom na Isaka] ishima. Isaka maa zua a msurshima sha ku u ngô na.” (Gen. 24:67) Shi ka i saan se iyol kpishi er nyian kpa se lu a kasev mba cian Aôndo er Sara man Rebeka nahan hen atô wase yô!

11. Kasev mba Heberu mbagenev uhar yange ve tese ishimataver nena?

¹¹ Shighe u Mbaiserael lu ikpan ken Igipiti la, ve lu seer iyenge kpishi, nahan Farao wa tindi ér hanma wannomso u Mbaheberu ve mar cii, i wua sha. Nahan kpa, nenge ase kwagh u Shifera man Pua, mba alaghga tsô ve hemen kasev mba kôron mar la. Yange ve tese ishimataver, ve venda u wuan anikyundanev mbara sha ci u ve lu kasev mba cian Yehova, shi nan un icivir. Nahan un kpa a na ve injar, a wa ve iyagh.—Eks. 1:15-21.

12. Lu gwaikyaa u nyi Debora man Yael ere?

¹² Sha ayange a mbaajiriv mba ken Iserael la, kwase ugen u Aôndo sue un yô, lu profeti u kwase, u i yilan un ér Debora la. Yange taver Orjir Baraki ishima shi wase Mbaiserael bee a ican i í lu nan ve la, kpa a tsengapasen ér a lu Baraki una ya icivir sha mhembe u a hemba Mbakanaan ityav la ga. Kpa a lu “sha ikyev i kwase” Yehova una na Shisera, kurutya u Mbakanaan la ye. Man lu kwagh u va er vough je la, shighe u kwase ugen wua un la. Lu Yael, u lu kwase ken Iserael ga la wua un ye.—Mbaj. 4:4-9, 17-22.

13. Ka nyi Bibilo i er se sha kwagh u Abigail?

¹³ Abigail kpa lu kwase u injaa. Yange saa ku anyom kar er 1,100 nahan cii Kristu mase van ye. Un lu kwase u fan kwagh, kpa nom na Nabal yô, lu ibumeor, nyoon ishima, shi lu a kwaghfan ga. (1 Sam. 25:2, 3, 25) Davidi vea nomsombaiorov nav mbagenev yange ve kura akaa a Nabal sha  shighe naleghaa, kpa mba va sen un kwaghyan man akaa agen yô, a “gema a nyoon ishima a ôr kwagh a ve caver caver,” shi a na ve kwaghmôm ga. Kwagh ne vihi Davidi tsung, je yô a wa ishima u za timin Nabal vea nomsombaiorov nav cii. Kpa Abigail ongo kwagh ne yô, a tôô kwaghyan man kwaghman a za na Davidi vea nomsombaiorov nav, nahan a yange Davidi u haan awambe inya. (1 Sam. 25:8-18) Davidi va kaa a na ér: “I̱ wuese TER Aôndo u Iserael, u A tindi u nyian er ú va keghem gbenda ne!” (1 Sam. 25:32) Nabal va kpe kera yô, Davidi vôso Abigail.—1 Sam. 25:37-42.

14. Ônov mba kasev mba Shalum yange ve er tom u nyi, man kasev Mbakristu mba eren imba kwagh la nyian nena?

¹⁴ Shighe u akumautya a Mbababilon va tim Yerusalem shi hembe tempel na ken inyom i 607 cii man shighe u Kristu la, nomso man kasev man mbayev kpishi yange ve kpe. Kpa ken inyom i 455 cii man shighe u Kristu la, i hide i maa girgar u tempel ne sha hemen u Nehemia. Mba ve kpa ve wase u hiden maan girgar ne yô, lu ônov mba kasev mba ortaregh u vegher u tar u u kase Yerusalem la. I yilan un ér Shalum. (Neh. 3:12) Yange ve er ityom i kiriki i i na ve la a ishima ve i môm. Se wuese kasev Mbakristu kpishi mba ka ve wase sha igbenda kposo kposo nyian u maan ayou a eren ityom i Aôndo her saan saan la!

15. Aôndo yange na kwase ugen u i yilan un ér Maria la ian i nyi?

¹⁵ Cii man shighe u Yesu kua sha shighe u Yesu la cii, Yehova na kasev kpishi ian injaa i eren ityom igen. Môm ken kasev mban lu inyuun kwase igen, i i yilan ér Maria la. Er Yosev lu sôôr un a sôôr la, a wa yav sha ivande sha iwasen i icighan jijingi. Yehova yange tsua un ér a lu ngô u Yesu sha ci u nyi? Ikyav tese wang ér lu sha ci u lu a aeren a injaa a gba u una lu a mi ve una yese wan na u lu vough la zan zan una kar ganden la. Ian i lun ngô u or u hemban sha won cii, u lu uma shin tar ne la ka i civirigh kpen kpen!—Mat. 1:18-25.

16. Na ikyav i i tesen ieren i Yesu a kasev yô.

¹⁶ Yesu eren kwagh a kasev kundu kundu. Ikyav i tesen yô, nenge ase kwagh u kwase ugen u haa awambe anyom 12 la. Yange nyôr ken ikpelaior, kar va ken ijime i Yesu va bende un uwegh sha riga. Yesu lam a na sha ishimavihin ga, kpa a ôr kwagh a na kundu kundu, a kaa ér: “Wankwase, jighjigh wou u nan war u ve; yem bem bem, angev ou mbu̱ bee u.”—Mar. 5:25-34.

17. Lu ivande i nyi i er sha Pentekosti u inyom i 33 la?

¹⁷ Kasev mbagenev mba ve lu mbahenen mba Yesu yô yange ve nenge sha ugbayol nav man mbaapostoli nav. (Luka 8:1-3) Shi sha Pentekosti u inyom i 33 la, iorov mba kuman ér 120 nahan, nomso man kasev cii, ngohol icighan jijingi u Aôndo sha gbenda u kpilighyol. (Ôr Aerenakaa 2:1-4.) Yehova yange tsengaôron kwagh u icighan jijingi u sen sha ior la, ér: “Me haa Jijingi Wam sha uumace cii; ônov enev mba nomso man mba kasev vea ôron kwaghôron u profeti . . . Mbatomov mba nomso man mba kasev kpaa Me haa Jijingi Wam sha a ve.” (Yoel 2:28, 29) Aôndo yange tese sha ivande i i er sha iyange i Pentekosti la ér un kera ngu suen Iserael u venda mimi la ga, kpa un ngu suen “Iserael u Aôndo,” ua kou nomso man kasev cii ker la. (Gal. 3:28; 6:15, 16) Kasev mbagenev mba ve er tom u pasen kwagh sha ayange a Yesu yô, lu ônov mba kasev unyiin mba Filibu, u lu orivangeli la.—Aer. 21:8, 9.

18, 19. (a) Ka ian i civirigh i nyi Yehova a ne nomso man kasev cii ken mcivir u mimi? (b) Orpasalmi ôr kwagh u kasev mba ve pasen loho u dedoo la nena?

¹⁸ Er derianyom u 1800 lu yemen u za been la, nomso man kasev kpuaa tese ér mimi u ken Bibilo la gba ve ishima tsung. Lu ve ve bugh gbenda u pasen loho u Yesu  shi ve wase u kuren kwaghôron u profeti na ne ye, ér: “Loho u Dedoo u tartor ne yô, á ôr u á tser tar, sha u u̱ lu mpase hen akuraior cii; ka zum la man mkur una kuma ye.”—Mat. 24:14.

¹⁹ Annongo u kpuaa u Mbahenen Bibilo la vese kuma iorov 8,000,000 nyian; mba eren shiada sha kwagh u Yehova. Heela tseegh ga, ior mbagenev mba hemban er 11,000,000 nahan ve tese ér sar ve u fan kwagh u Bibilo man tom u se eren la sha u van mkombo u umbur ku u Yesu, u se eren hanma inyom la. Ken ityar kpishi, mba ka ve va mkombo ne la ka i hemba lun kasev. Shi kasev hemba ngeen iyenge ken ingyegh ki mba pasen kwagh hanma shighe, mba sha tar cii, mba ve hembe 1,000,000 la. Sha kpôô yô, Yehova na kasev mba ve civir un sha mimi mban ian i civirigh i wasen u kuren mkaanem ma orpasalmi man, ér: “Ka Ter man A kaa imo Na ye; kasev mba ve yôôn loho u dedoo ka ikyum i vesen.”—Ps. 68:11.

20. Se fatyô u henen nyi shighe u se eren mcivir wase u hen tsombor shin se lu henen kwagh sha tseeneke wase?

²⁰ Ian yina se u ôron kwagh u kasev mba jighjigh kpishi mba Bibilo i er kwagh ve la. Kpa se cii se fatyô u ôron kwagh ve ken Mkaanem ma Aôndo man ken ngeren mba se gber ken ityakerada yase la. Ikyav i tesen yô, se fatyô u gbidyen kwar sha gbenda u Rutu yange civir Yehova sha mimi la. (Rutu 1:16, 17) Aluer se mba ôron takerada u Bibilo u i yer u sha iti i Torkwase Eseter la, man akaa agen a i nger sha kwagh na la yô, kwagh ne una taver jighjigh u nan wase. Se fatyô u henen kwagh u kasev mban, kua mbagenev kpaa shighe u se lu eren mcivir wase u hen tsombor yô. Aluer se mba tswen yô, se fatyô u eren kwagh ne shighe u se lu henen kwagh sha tseeneke wase yô.

21. Kasev mba cian Aôndo ve tese ér Yehova doo ve ishima tsung sha ashighe a ican nena?

²¹ Yehova ngu veren tom u pasen kwagh u kasev mba ken Kristu ve lu eren la doo doo, shi ngu a wase ve ken ashighe a atsan je ka u tunan ga. Ikyav i tesen yô, sha iwasen na yô, kasev mba cian Aôndo yange ve tile sha mimi sha shighe u hemen u Mbanazi man gomoti u a kaa ér ior cii mba kwagh môm la. Yange i na ve kpishi ican, shi mbagenev je yô, ku wua ve sha ci u ve venda u hemban Aôndo ato yum. (Aer. 5:29) Anmgbianev asev mba kasev man mba ve civir Aôndo a ve imôngo nyian la cii lumun ér ka Aôndo a hemen ve ye, vough er kasev mba jighjigh mba sha ayange a tsuaa la nahan. Er Yehova yange kaa a Mbaiserael mba sha ayange a tsuaa la nahan, ve kpa ngu kaan a ve ér: “De cie ga, M wasen we.”—Yes. 41:10-13.

22. Se mba veren ashe a va eren nyi i civirigh ken hemene?

²² Ica a gba ga tsô nomso man kasev mba cian Aôndo vea gema tar ne ua hingir paradiso shi vea tese ior umiliôn imôngo mba a nder ve shin ku la kwagh u mbaawashima mba Yehova. Nahan kpa, cii man shighe la yô, doo u se cii se er Yehova “tom sha ishima i môm,” se nenge ian i civirigh ne beelee ga.—Sef. 3:9.