Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

U Ngu “Kaven” Kpa?

U Ngu “Kaven” Kpa?

Tsô A bugh ve ishima sha u kaven icighanruamabera.”—LUKA 24:45.

1, 2. Yesu yange taver mbahenen nav ishima sha iyange i i nder un shin ku la nena?

MBAHENEN mba Yesu mbagenev uhar lu zan ken angar ugen, u gba ica a Yerusalem kuma er ukilomita 11 nahan yô. Ve lu zungwen ku u Yesu, shi ve fa ér i nder un shin ku kpaa ga. Yesu maa va ande her a ve, gba yemen vea a ve imôngo. Nahan a sur mbahenen nav mban asema. Yange er kwagh ne nena? Bibilo kaa ér: “Hii sha Mose kua uprofeti cii, A gba pasen ve akaa a sha iyol Na ken icighanruamabera cii.” (Luka 24:13-15, 27) Hen shighe la, asema hii u yeghen ve ker, sha ci u lu “pasen” ve icighanruamabera wang wang.—Luka 24:32.

2 Hen aikighe la je, mbahenen mba uhar mban hide yem ken Yerusalem. Mba za zough a mbaapostoli yô, ve ôr ve kwagh u za hemen la cii. Tsô mba ngur lamen yô, Yesu va ande hen a ve cii. Nahan kpa, cier mbaapostoli nav iyol kpishi. Yesu taver ve ishima nena? Bibilo kaa ér: “Tsô A bugh ve ishima sha u kaven icighanruamabera.”—Luka 24:45.

3. Ka mbamtaver mba nyi se fatyô u tagher a mini, man ka nyi ia wase se u lun a mnenge u vough sha tom wase u pasen kwagh la?

3 Alaghga ashighe agen se kpa se zungwe kpishi, er mbahenen mba Yesu mbara nahan. Adooga se uve ityough ken tom u Ter, kpa iyol kpe se sha ci u se nenge a atam a tom wase la u lu umen la ga yô. (1 Kor. 15:58) Shin alaghga se nenge ser mba se henen kwagh a ve la mba zan ikyura ken jijingi kpishi ga. Afaerenga mbagenev mba se lu wasen ve la, vea gema ijime a Yehova je kpaa. Se er nan ve se lu a mnenge u vough sha tom wase u pasen kwagh la? Aluer se kav inja i anzaakaa a Yesu a i nger ken Icighanruamabera la tsembelee yô, kwagh ne una wase se. De se time nen sha anzaakaa ne atar, nahan se nenge kwagh u aa fatyô u tesen se yô.

ORTANIVOR U NAN YAV LA

4. Injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u ortanivor u nan yav la tese se nyi?

4 Ôr Marku 4:26-29. Injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u ortanivor u nan yav la tese se nyi? Ortanivor u ken injakwagh ne tile sha ityough ki mbapasenkwagh u Tartor la asange asange. Ivor la di ka loho u Tartor u i pasen mbaasemaamimi la. Er hanma ôr kpa nan eren nahan, ortanivor la, ‘yav, shi nder, tugh man tetan.’ Ivor la tôô shighe u vesen, hii shighe u i lôô i la zan zan shighe u sundan. Hen shighe la, “ivor la kpaa mende i vese kpaa.” Ivor la vese “iyol” i i kure kure, man sha ashighe kposo kposo. Kape ken jijingi kpa or ka nan vesen kure kure man sha ashighe kposo kposo je la. Or ka nana vesen zan zan ishima ia mgbeghan nan u civir Aôndo yô, nan ume atam sha u tseghan iyol i nan sha ci u Yehova shi eren batisema.

5. Yesu yange ôr injakwagh i ortanivor u yav la sha ci u nyi?

5 Yesu yange ôr injakwagh ne sha ci u nyi? Yesu wase se u fan ser, ka Yehova ka a na ve mimi a vese ken asema a “mba i ver ve” la ye. (Aer. 13:48; 1 Kor. 3:7) Ka se lôô shi se ur, kpa se mba ne mvese ga. Se fatyô u kighir kwagh u se lee la, shin nan ser a vese fele fele ga. Di er or u ken injakwagh la nahan, se fa er mimi ka a vese ken ishima i or ga. Ashighe kpishi ka se yem eren akaa a ase, nahan se fa er mimi a lu vesen ken ishima i or ga. Nahan kpa, shighe ka una karen yô, ivor i Tartor la i ume atam. Maa orhenen u he ne nan kohol se ken tom u sunda ne, shi ka se zua a mtsera ken iwasen i nan lu nan se la kpaa.—Yoh. 4:36-38.

6. Ka nyi i doo u se fa sha kwagh u mvese u ken jijingi?

6 Se fatyô u henen nyi ken injakwagh nee? Hiihii yô, gba u se lumun ser se mba a tahav sha mvese u ken jijingi u or u se lu henen Bibilo a nan la ga. Aluer se mba eren kwagh akuma akuma yô, a wase se u palegh imeen i kighir or u se lu henen Bibilo a nan la, shin tuur nan ken ityô ser nana er batisema. Ka se er hanma kwagh u se fetyô cii, sha u nan or u se lu henen Bibilo a nan la iwasen, nahan kpa, ka se kav er i lu nan iyol i nan nana tsua u tseghan iyol i nan sha ci u Aôndo yô. Iyoltseghan ka kwagh u i gbe u or a tsua u eren a ishima i nan, sha ci u Aôndo a doo nan ishima yô. Yehova una lumun kwagh môm u a yen sha kwagh ne ga.—Ps. 51:12; 54:6; 110:3.

7, 8. (a) Ka akaa agen a nyi se hen ken injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u ortanivor u yav laa? Tese ikyav. (b) Kwagh ne tese se nyi sha kwagh u Yehova man Yesu?

7 Sha uhar yô, sea nenge a kwagh u a dugh ken tom wase sha hiihii la ga kpa, aluer se kav ityesen i injakwagh ne yô, ia wase se se kera yina ishima ga. Gba u se waan ishima. (Yak. 5:7, 8) Aluer se wase or u se lu henen kwagh a nan la sha afatyô wase cii, kpa nan za hemen ken jijingi ga je kpa, ngura tese ér se fa a fa ityesen ga ze. Ka or u hiden a iyol ijime, u nan kegh iyol u geman uma u nan la tseegh, Yehova ka a na ivor i mimi la i vese ken ishima i nan ye. (Mat. 13:23) Sha nahan yô, gba u se nenge ser mba se henen kwagh a ve la vea er batisema keng ve a tese ér se fa tom u pasen kwagh ne tsembelee ga. Hen Yehova yô, mzeikyura u tom wase u pasen kwagh la har sha m-ongo u ior ve lu ungwan kwagh u se lu tesen ve la ga. Kpa ka sea eren un tom sha mimi yô, i doo un a vese, kwagh u injaa ka una due ker ga je kpaa.—Ôr Luka 10:17-20; 1 Mbakorinte 3:8.

8 Sha utar yô, ka hanma shighe cii se fatyô u nengen a mgem u a lu zan hemen ken ishima i or la ga. Ikyav i tesen yô, ormishen ugen lu henen kwagh vea orgen man kwase na. Nahan or ne vea kwase na za kaa a na ér ve soo u hingir mbapasenkwagh mba ve lu a er batisema ga yô. Ormishen la umbur or la vea kwase na ér, cii man ve kuma yô, saa vea de u man taav. Maa ve kaa a na ér ve de taav u man iwer kar imôngo hegen, nahan kpiligh un iyol. Ve de sha ci u nyi? Sha ci u ve va kav ér aluer mba man taav ken myer kpa Yehova una nenge a ve, man a kôr atseregh ihyom. Nahan ishima mgbegha ve ve tsua ér, aluer ve soo u maan taav yô, vea ma sha ishigh ki ormishen la, gayô vea de taav kuaa. Mdoo u Yehova lu doon ve ishima seer a seer la wase ve u tsuan kwagh u vough. Ve za hemen u vesen ken jijingi, shin er ormishen la fa er ve gema inja ga nahan kpaa.

KPER U KPELAN A KPELA

9. Injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u kper u kpelan a kpela la tese se nyi?

9 Ôr Mateu 13:47-50. Injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u kper u kpelan a kpela la tese se nyi? Yesu yange tôô loho u Tartor u i lu pasen hanma or la kar sha kper u kpelan a kpela, u i hee shin zegemnger yô. Er kper kpa ka a kôr “ishu atô kposo kposo” nahan, kape tom wase u pasen kwagh u Tartor la kpa u urugh ior atô kposo kposo, umiliôn imôngo je la. (Yes. 60:5) Ior kpishi mba ka ve za mbamkohol kua M-umbur u ku u Yesu hanma inyom la ka ikyav i tesen kwagh ne. Mbagen ken a ve mba er ishu i “dedoo” i ken injakwagh la, mba i kohol ve ken tiônnongo u Kristu la nahan. Mbagenev di ka ve lu er ishu “i bo” la nahan, sha ci u ka mba i kohol ve la cii Yehova a lumun ve ga.

U ôron Mateu 13:47-50 u been yô, . . .

10. Yesu yange ôr injakwagh i kper u kpelan a kpela la sha ci u nyi?

10 Yesu yange ôr injakwagh ne sha ci u nyi? Mpav u paven ishu i dedoo a ibo, i sha injakwagh la tile sha ityough ki ijirôron i masejime, i a va ôr sha shighe u zegecan la ga. Kpa a tese kwagh u una er ken ayange a masejime a tar u bo ne yô. Yesu yange tese ér ka mba mimi a sar ve cii vea civir Yehova ga. Ior kpishi ka ve va mbamkombo asev. Mbagenev ka ve kegh iyol u henen Bibilo a vese, kpa i gema i taver ve u tseghan ayol a ve sha ci u Yehova. (1 Utor 18:21) Mbagenev di yô, de u kohol a vese imôngo ken tiônnongo u Kristu. I yese agumaior agen ken icombor i Mbakristu, nahan kpa atindiakaa a Yehova doo agumaior ne ishima ga. A lu nyi je kpa, Yesu pase wang ér, gba u hanma or nana tsua u civir Yehova a ishima i nan. Mba ve er nahan yô, a nenge ve ér mba “akaainjaa a akuraior cii.”—Hag. 2:7.

. . . nenge gbenda u u fatyô u dondon kwagh ne nyian yô

11, 12. (a) Se zua a iwasen ken injakwagh i kper u kpelan a kpela la nena? (b) Kwagh ne tese se nyi sha kwagh u Yehova man Yesu?

11 Se zua a iwasen ken injakwagh i kper u kpelan a kpela la nena? Aluer se kav kwagh u injakwagh ne i tese se yô, shighe u or u se henen Bibilo a nan shin wan wase nana venda u civir Yehova je kpa, se ure shin se va ahenge ga. Aluer se nôngo sha afatyô wase cii je kpa, kwagh a fatyô u lun nahan. Aluer or lumun ér i hen Bibilo a nan shin i yese nan ken mimi tsô maa tese ér nana ya ikyar kôôsôô vea Yehova ga. Saa nana kegh iyol u lumun hemen u Yehova ve nana fatyô u civir un ye.

Mbagenev mba mimi a sar ve la vea civir Yehova (Nenge ikyumhiange i sha 9-12 la)

12 Kwagh ne tese ér mayange mba ve undu mimi la vea kera fatyô u hiden ken tiônnongo ga shinii? Shin aluer or tsegha iyol i nan sha ci u Yehova ga yô, a nenge nan ér nan ngu ishu “i bo” gbem sha wono? Ei. Shighe ngu her u amba ne cii aa fatyô u geman ishima cii man shighe u zegecan la yô. Yehova ngu kaan a ve ér: “Hide nen her a Mo, Mo kpaa Me hide her a ven.” (Mal. 3:7) Yesu pase kwagh ne wang ken injakwagh igen i yange ôr sha kwagh u wan u a undu ter na la. —Ôr Luka 15:11-32.

WAN U A UNDU TER NA LA

13. Injakwagh i wan u a undu ter na la tese se nyi?

13 Injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u wan u a undu ter na la tese se nyi? Ter u zungwen mhôônom u i er kwagh na ken injakwagh ne la tile sha ityough ki Yehova, Ter wase u sha, u lun a dooshima la. Wan u a sôn dyako na shi a za vihi i̱ dang dang la tile sha ityough ki mba ve undu tiônnongo la. Er ve undu tiônnongo yô, ka inja er ve mough ve yem ken “tar u icaa” nahan. Tar ne ka tar u Satan u u lu paleghaa a Yehova la. (Ef. 4:18; Kol. 1:21) Nahan kpa, mbagenev ka ve gema ishima, nahan ve er zende u taver kpishi, ve hide ken nongo u Yehova. Ter wase u a de asorabo la ka a kegh iyol u ngohol mba ve hide a ayol a ve ijime, nahan ve gem ishima la.—Yes. 44:22; 1 Pet. 2:25.

14. Yesu yange ôr injakwagh i wan u a undu ter na la sha ci u nyi?

14 Yesu yange ôr injakwagh ne sha ci u nyi? Ken injakwagh ne, Yesu tese sha gbenda u kôron ken ishima tsung er Yehova a soo ér mba ve undu un la ve hide hen a na yô. Ter u ken injakwagh ne de u veren ishima ér wan na una hide ga. Shighe u nenge a wan na lu hiden la, “er lu ica je tsô,” fese je maa a yevese a za kegh un gbenda. Doo u injakwagh ne ia mgbegha mba ve undu mimi la u hiden hen Yehova a u timbir shio! Alaghga vea vôr ken jijingi, shi kunya a kôr ve shi a taver ve tsung u hiden. Kpa aluer ve nôngo ve hide yô, a doo kpishi, gadia a saan Yehova man Yesu kua mbatyomov cii iyol.—Luka 15:7.

15, 16. (a) Ka akaa a nyi se hen ken injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u wan u a undu ter na la? Tese akav. (b) Kwagh ne tese se nyi sha kwagh u Yehova man Yesu?

15 Se zua a iwasen ken injakwagh i wan u a undu ter na la nena? Doo u se dondo ikyav i Yehova ne. Mayange se soo u ‘eren perapera karen ikyaa inya,’ je vendan u ngohol mbaasorabo mba ve gem ishima la ga. Se er nahan yô, se “tim” ve ken jijingi. (Orpa. 7:16) Se fatyô u henen kwagh ugen ken kwagh ne kpaa. Doo u se nenge or u nan undu tiônnongo la ér nan ngu er “iyôngo i i saa” nahan, kpa kwagh u nan gande a gande je ga. (Ps. 119:176) Shighe u se zough a or u nan undu tiônnongo yô, se fatyô u wasen nan sha dooshima ser nana hide kpa? Se fatyô u ôron mbatamen fese je, sha er vea na nan iwasen i i doo u a na nan la kpa? Se fatyô u eren nahan, aluer se dondo kwagh u se hen ken injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u wan u a undu ter na la sha kwaghfan yô.

16 Nenge ase kwagh u ônov mba sha ayange a ase ne, mba ve undu tiônnongo la ve wuese mhôônom ma Yehova a zungwe ve la, man dooshima u tiônnongo a tese ve, kua m-sue u a sue ve la yô. Anmgbian u nomso ugen u yange i dugh un ken tiônnongo, tsa kuma anyom 25 yô, kaa ér: “Msaanyol u m zough a mi, hii shighe u i hide a mo ken tiônnongo la ngu seer a seer, er Yehova a nyer a mo ken ‘ashighe a myôhôryol’ ne yô. (Aer. 3:19) Hanma or nan ngu tesen mo dooshima shi suen mo kpoghuloo! Tsombor wam u ken jijingi ne doo je zua ga.” Anmgbian u kwase ugen u yange undu Yehova anyom kar ataan cii ve mase hiden yô, kaa ér: “I tesem dooshima u Yesu ôr kwagh na la wang je, m fa er me pase u vindi vindi ve u kav ga. Kwaghmôm doo kuma sha u lun ken nongo u Yehova ga!”

17, 18. (a) Ka akaa a wasen se a nyi se hen ken anzaakaa a atar, a se tim sha mi nee? (b) Doo u se kange ishima u eren nyi?

17 Ka akaa a wasen se a nyi se hen ken anzaakaa a atar nee? Hiihii yô, gba u se lumun ser se mba a tahav sha kwagh u mvese u ken jijingi u or ga. Ngura ka kwagh u Yehova. Sha uhar yô, mimi je se fatyô u veren ishima ser ka mba se henen kwagh a ve shi ve kohol imôngo a vese la cii vea ngohol mimi ga. Kwagh u masetyô yô, aluer mbagenev undu mimi shi gema ijime a Yehova je kpa, doo u mayange se tôô ser vea kera hide ga ze. Aluer ve hide yô, se ngohol ve sha gbenda u tesen ser se mba a mnenge u Yehova la.

18 Yô, hanmô wase nana za hemen u keren mfe man mkav kua kwaghfan. Zum u se lu ôron anzaakaa a Yesu la yô, doo u se nôngo se fa inja i anzaakaa shon, man er hii ve i nger a ken Bibilo la, man gbenda u se dondo akaa a se hen ken anzaakaa shon la, kua kwagh u se fatyô u henen sha kwagh u Yehova man Yesu la kpaa. Aluer se mba eren nahan yô, se lu tesen wang ser se mba kaven inja i mkaanem ma Yesu.