Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

U Ngu a Iwuese sha Kwagh u U Ngohol la Kpa?

U Ngu a Iwuese sha Kwagh u U Ngohol la Kpa?

“Se ngohol . . . ka jijingi u A dugh her Aôndo la, sha u se̱ fa akaa a Aôndo A ne se sha mhôôn yô.”—1 KOR. 2:12.

1. Ka mnenge u nyi ashighe agen ior ka ve lu a mi?

IOR kpishi ungwa mbagenev ôr kwagh ne: ‘Saa kwagh u u lu a mi la una kera lu ga ve u fa iwasen na ye.’ We kpa ashighe agen ka u nenge nahana? Or ka nana lu akaa hii iyev je yô, nan fe lun a iwuese sha mi kpishi ga. U tesen ikyav yô, or u nan vese hen tsombor u u lu a kwagh ave yô, alaghga akaa kpishi a nan lu a mi la aa gba nan kwagh ga. Kape kwagh u agumaior agen, a kwaghfan a yen a kpa a lu je la. Alaghga aa fatyô u kaven akaa a a hembe lun a inja ken uma la tsembelee ga.

2, 3. (a) Ka nyi i gbe u Mbakristu mba ve lu agumaior la vea wa ikyo sha er vea palegha? (b) Ka nyi i a wase se se tese iwuese sha kwagh u se ngohol la?

2 Aluer u ngu gumor u lun anyom pue kar shin u ngu anyom 20 kar yô, ka nyi i hembe lun we a inja? Ior kpishi ken tar nenge uyôughyôughmbaakaav, er u ngohol zegeinyar sha uwer shi lun a ya u dedoo kua mbaanar mba Buter mba ve sember duen la nahan, ér ka kwagh u hemban ken uma. Nahan kpa, aluer ka akaa ne tseegh a hembe gban we kwagh yô, kwagh injaa ugen ngu u u lu a mi ga yô, ka yôughyôugh u ken jijingi je la. Kwagh er vihi yô, ior umiliôn imôngo nyian mba a hii u keren uyôughyôughmbaakaav mba ken jijingi mban tsô kpaa ga. Gba kpee u ne agumaior a mbamaren enev, mba ve lu Mbakristu la ve yese ne ken mimi la ne wa ikyo sha er kwagh u injaa u ne ngohol, a lu dyako wen u ken jijingi la, a de hungur ne ga yô. (Mat. 5:3) Aluer ne mba a iwuese sha kwagh ne ga yô, kwagh u vihin tsung una tser ne, shi una bende a ven sha ayange a uma wen cii kpaa.

3 Kpa we yô, u fatyô u palegh kwagh ne. Ka nyi ia wase u u lun a iwuese sha dyako wou u ken jijingi laa? De se nenge akav agen ken Bibilo a aa fatyô u wasen se u fan er i hii ve u nengen dyako wase u ken jijingi la ser ka kwagh u injaa la, ka a tese ér se mba a kwaghfan yô. Akav a se lu timen sha mi ne aa wase agumaior tseegh ga, aa wase hanma Orkristu cii nana nenge kwagh nan ngohol ken jijingi la ér ka kwagh u vesen.

VE BAN A IWUESE

4. I pase se kwagh u ônov mba Samuel ken 1 Samuel 8:1-5 ér nyi?

4 Se fatyô u zuan a akav ken Bibilo a ior mba ve ngohol dyako u ken jijingi, kpa ve tese iwuese ga yô. Kwagh u tsombor u Samuel, profeti ugen u hii u civir Yehova iyev zan zan kar been iyol, nahan lu a iti i dedoo vea Aôndo la, kpa lu nahan. (1 Sam. 12:1-5) Samuel yange ver ônov nav, Yoel man Abiya, ikyav i dedoo i ma ve dondo yô. Nahan kpa, ve lu a iwuese sha kwagh ne ga, kpa ve gema ve lu eren akaabo. Bibilo kaa a vese ér ve dondo ikyav i ter ve ga, ve gema ve lu “ngohol inyaregh ki yamen ishô.”—Ôr 1 Samuel 8:1-5.

5, 6. Lu nyi i er ônov mba Yoshia man wan u wan naa?

5 Kwagh u ônov mba Tor Yoshia la kpa lu nahan. Yoshia yange ver ikyav i dedoo sha u civir Yehova sha mimi. Shighe u i zua a Tindi u Aôndo shi i ôr Yoshia un la, yange nôngo sha afatyô na cii sha u dondon akaawan a Yehova. Yange dugh mcivir u akombo man kwagh u mbaimegh hen tar la sha, shi wase ior u ungwan imo i Yehova. (2 Utor 22:8; 23:2, 3, 12-15, 24, 25) Ônov mba Yoshia ngohol dyako u ken jijingi la! Shighe kar yô, ônov nav utar man wan u wan na va tema tor, kpa mô ve môm nan tese iwuese sha kwagh u ve ngohol la ga.

6 Shighe u Yoshia kpen kera la, wan na, Yehoahashi, gema tema Tor sha ityough nagh, kpa lu “eren ifer sha ishigh ki TER.” Yehoahashi tema tor iwer itiar tseegh tsô maa Farao, tor u Igipiti ugen wuhe un zan zan kar kpen ken uikyangen. (2 Utor 23:31-34) Nahan anngô na Yehoyakim kar tema tor sha ityough nagh anyom 11. Un kpa lu a iwuese sha kwagh u ngohol hen ter na la ga. Er Yehoyakim lu eren akaabo yô, Yeremia tsengaôron kwagh na ér: “Á ii un sha inja i m-ii u jaki.” (Yer. 22:17-19) Ônov mba Yoshia mbagenev, Sedekia man wan u wan na, Yehoyakin kpa tese iwuese sha dyako i ken jijingi i ve ngohol hen ter ve la ga, ve cii ve civir Yehova sha mimi er Yoshia nahan ga.—2 Utor 24:8, 9, 18, 19.

7, 8. (a) Solomon yange vihi dyako na u ken jijingi la nena? (b) Se fatyô u henen nyi sha akav a i ter ken Bibilo, a ior mba ve vihi dyako ve u ken jijingi laa?

7 Solomon lu tor u ngohol akaa kpishi hen ter na, Davidi yô. Er i wa Solomon imaagh ki dedoo ken jijingi, shi un kpa hii doo cii nahan kpa, yange kera lu a iwuese sha gbenda u vough la ga. Bibilo kaa ér: “Er Solomon va bee iyol yô, kasev nav gema un ishima, a dondo mbaaôndo mbagenev; ishima na lu sha TER, Aôndo na, vough, er ishima i ter na Davidi nahan ga.” (1 Utor 11:4) Shighe kar yô, Yehova venda Solomon.

8 Ior mban cii yange ve lu a ian i fan Yehova shi eren kwagh u vough, kpa kwagh ka a er i vihi yô, ve cii ve de ian la kar ve! Nahan kpa, ka agumaior a i er kwagh u a ken Bibilo man a sha ayange a ase ne cii a de kwagh u a ngohol la kar a ga. De se nenge akav a injaa, a i doo u agumaior a a lu Mbakristu la vea dondo yô.

VE WUESE KWAGH U VE NGOHOL LA

9. Ônov mba Noa ver ikyav i dedoo nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

9 Se fatyô u nengen a ikyav i dedoo ken kwagh u ônov mba Noa. Yehova yange kaa a ter ve, Noa ér a gba tso, shi a nyôr a ya na cii ker. Ikyav tese ér ônov mba Noa mbara tese ér ve kav er gba u vea ungwa imo i Yehova yô. Yange ve sue ter ve sha u eren ishima i Yehova. Shighe kar yô, ve wase ter ve u gban tso, shi ve nyôr tso shon kpaa. (Gen. 7:1, 7) Ve nyôr tso la a awashima u nyi? Genese 7:3 kaa ér ve nyôr a anyamev ken tso la, “sha u ivor i̱ war sha won yô.” Uumace kpaa i war ve. Er ônov mba Noa wa kwagh u ve ngohol hen ter ve la ikyo yô, ve lu sha ian i waren tsombor u uumace shi hiden veren mcivir u mimi sha tar u i wanger u la.—Gen. 8:20; 9:18, 19.

10. Agumaior a anyiin, a a lu Mbaheberu, a i yem a a uikyagen ken Babilon la tese iwuese sha mimi u a hen la nena?

10 Anyom nga kar uderi imôngo yô, agumaior anyiin, a a lu Mbaheberu yô tese ér a hen kwagh u a hembe lun a inja cii yô. Agumaior ne lu Hanania man Mishael man Asaria kua Daniel. Ken inyom i 617 C.S.Y. (Cii man Shighe u Yesu) la, i yem a ve uikyangen ken Babilon. Agumaior ne dooashe shi a lu tsev tsev, a yange ma fatyô u eren uma er Mbababilon nahan yô. Nahan kpa agumaior ne venda. Ikyav tese wang ér, agumaior ne umbur dyako i i a ngohol la. Yehova ver agumaior ne cii doo doo, sha ci u a kusu mimi u a hen, shighe u a lu iyev la.—Ôr Daniel 1:8, 11-15, 20.

11. Dyako u ken jijingi u Yesu ngohol la yange wase mbagenev nena?

11 Yesu ka ikyav i hemban cii i or u yange tese iwuese sha dyako na u ken jijingi yô. Yange ngohol akaa kpishi hen Ter na, man akaa la gba un kwagh tsung. Mkaanem ma Yesu man tese iwuese i lu a mi sha kwagh u i tese un la, a kaa ér: “M er akaa er Ter A tesem yô.” (Yoh. 8:28) Isharen i Yesu yô lu u mbagenev kpaa ve zua a iwasen ken kwagh u ngohol la. A kaa a ikpelaior ér: “Ka u Me ôr Loho u Dedoo u tartor u Aôndo ken agar agen kpaa keng, gadia ka sha ci u nahan je i tindim ye.” (Luka 4:18, 43) Yange wase mba ve lu ungwan a na la u nengen er doo u vea lu “ior i tar” u akaa a ken jijingi a gbe u kwagh ga la “ga” yô.—Yoh. 15:19.

WUESE KWAGH U U NGOHOL LA

12. (a) Kwagh u i nger ken 2 Timoteu 3:14-17 la una wase agumaior nyian nena? (b) Ka mbampin mba nyi i gbe u Mbakristu mba ve lu agumaior vea pine ayol ave?

12 We kpa alaghga i yese u hen tsombor u mbacivir Yehova Aôndo, di er agumaior a se er kwagh u a la nahan. Aluer ka nahan yô, kwagh u Ruamabera a er sha kwagh u Timoteu la una wase u. (Ôr 2 Timoteu 3:14-17.) Lu mbamaren ou “tese u” kwagh u Aôndo u mimi, man er u er ishima na ye. Alaghga mbamaren ou hii u tesen we shighe u u lu iyev la je. Kwagh ne wase u u zuan a “myom sha jighjigh u nan u ken Kristu Yesu la,” shi una wase u “lu a agoyol” u eren Aôndo tom je ka u henen a hen ga. Pine mbampin mba vea wase u u tôvon iyol you ne, wer: ‘Me tese mer m ngu a iwuese sha kwagh u m ngohol ne kpa? M nenge mlu u m lu ken ikpela i mbashiada mba jighjigh la nena? Er m lu môm ken asande a ior mba shin tar kpuaa mba Aôndo a fe ve ne nahan, kam nena? M wuese ian i injaa man i vesen i m fe mimi la kpa?’

U nenge mlu u u lu môm ken ikpela i mbashiada mba jighjigh la nena? (Nenge ikyumhiange i sha 9, 10, 12)

13, 14. Ka imeen i nyi agumaior agen a a lu Mbakristu la a lu tagher a mini, kpa aluer a gba ken imeen ne yô, tese kwaghfan ga sha ci u nyi? Tese ikyav.

13 Alaghga agumaior agen a mbamaren vev mba ve lu Mbakristu la, vea fa mkposo u a lu hen atô u paradiso u ken jijingi u doonashe vea tar u Satan u u we ime la ga. Mbagenev je yô, ve kar u nengen er uma a lu ken tar yô. Kpa u soo u yevese karen sha hemen u mato u a lu yemen yô, wer u nenge aluer una ta sha a we yôô? Mayange ga! Kape ityôkyaa i lu i se kar uma u tar ne u vihin “ganden ikyaa inya” la sha er se fa er una nyoon se la ga je la.—1 Pet. 4:4.

14 Yange i yese gumor ugen, u i yer un ér Gener la hen tsombor u Mbakristu, ken veghertar u Ashia la. Yange er batisema shighe u lu anyom 12 la. Nahan kpa, er lu gumor yô, akaa a ken tar gba saren un. A kaa ér: “Yange m soo u zuan a ‘tseeneke’ u tar u ne la.” Gener maa hii u eren akaabo. Shighe u lu anyom 15 la, a hii u eren uma u bo u azende a na eren la. Un kpa lu man kwagh shi tuhan ior er azende a na nahan. Ashighe kpishi Gener una eren anumbe shi una eren anumbe a ipilagh a sha kômputa vea azende a na la una been cii yô, a za mase hiden hen ya leti. Nahan kpa shighe kar yô, a hii u kaven ér asaren a tar ne nga ne or mkom ken uma ga, kpa ka ugbilinmbaakaav tsô. Shighe u hide ken tiônnogo la a kaa ér: “Akaa nga kpishi a m lu tagher ishigh a mi her yô, kpa iveren i Yehova a lu veren mo la hemba gban mo kwagh cii.”

15. Agumaior a mbamaren vev ve lu Mbakristu ga je kpa, aa fatyô u henen sha nyi?

15 Nahan kpa, mbamaren mba agumaior agen a a lu ken tiônnongo u Kristu la mba Mbakristu ga. Aluer u ngu môm ken a ve yô, hen ase sha ian i dedoo i u lu a mi i fan shi civir Orgban se ne! Ior mba sha tar ubilion imôngo. Sha nahan yô, doo se kpishi er se lu ken ior mba Yehova a urugh ve a ve a mi hen a na sha dooshima na, mba a pase ve mimi u ken Bibilo la. (Yoh. 6:44, 45) Ka or 1 ken atô u iorov 1,000 mba ve lu uma nyian tseegh ve lu a mfe u vough ye, man we kpa u ngu môm ken ve. Sea fa mimi sha ikyev i mbamaren asev shin a lu nahan ga kpa, doo se kpishi er se fe mimi yô. (Ôr 1 Mbakorinte 2:12.) Gener kaa ér: “Ka mea hen sha kwagh ne nahan i cier mo iyol kpen kpen. M ngu di nyi je ve Yehova u sha man tar cii u lu u na la a feme?” (Ps. 8:4) Anmgbian u kwase ugen u a lu hen ijiir shon yô, kaa ér: “Tica ka nana fa wanyemakeranta yô, i doo wanyemakeranta la je i zua ga. Nahan mfe u Yehova, Ortesen u Hemban Cii a fe se la ka ian i hemban doon cii!”

KA NYI U ERE?

16. Ka nyi i hembe doon u agumaior a nyian aa tsuaa?

16 Aluer u hen sha ian i civirigh i u lu a mi la zulee yô, u fatyô u kangen ishima we u lu vea asande a ior a a eren kwagh u vough ken uma ve la. U er nahan yô, we kpa u lu môm ken ikpela i mbacivir Aôndo sha jighjigh mbara. Kwagh ne hemba tesen ieren i kwaghfan, a u dondon agumaior a ken tar ne, a a gbe zan a tar u i sôôn timin u kera ne ityô tsô la.—2 Kor. 4:3, 4.

17-19. Ka nyi ia wase u u lun a mnenge u vough sha kwagh u we lun paleghaa a tar laa?

17 Nahan cii kpa, kwagh ne tese ér a lu hanma shighe cii u lun kposo a tar ne la a lu zange ga. Kpa aluer u hen sha kwagh ne yô, u se lun paleghaa a tar ne la ka ieren i sha kwaghfan. U tesen ikyav yô, hen ase sha kwagh u or u nan lu gban gesa u anumbe a i yer ér Olympics la. A gba u nana lu kposo a mbakov mba nan cii ve nana fatyô u gban gesa la ye. Adooga a gba u nana palegh u eren akaa a aa ya nan shighe, shin a aa dan nan nahan nana kera fatyô u karen iyol tsembelee ga la. Kpa er nan lumun u duen kposo a mbakov mba nan yô, nana fatyô u karen iyol tsembelee, nahan va kuren awashima u nan la.

18 Mnenge u tar u lu a mi sha kwagh u uma la za ica ga. Aluer u hen sha ikyaa ne zulee yô, u lun paleghaa a tar ne, kua aeren a u a vihin or sha iyol man ken jijingi la, una wase u u kôron “ave sha uma u a lu uma jim la.” (1 Tim. 6:19) Anmgbian u kwase u se vande ôron kwagh na la kaa ér: “Aluer u tile dông sha kwagh u u ne jighjigh a mi la yô, a va saan we iyol ken hemen. A lu ikyav i tesen ér u kuma u hendan a tar u Satan ne. Kwagh u hemban cii yô, a lu u inja er u ngu nengen a Yehova Aôndo, er i doo un a we shi a lu sen a we kpaa yô! Ka shighe u a saan we iyol sha ci u u ngu kposo je la!”

19 Aluer or hemba veren ishima sha kwagh u nana zua a mi la tseegh yô, uma u nan una lu nan a iwasen ga. (Orpa. 9:2, 10) Aluer u ngu gumor, man u hen sha awashima u uma, man er uma a lihe ga yô, u nenge wer doo u ú palegh u “zenden . . . er atôatyev a zenden” la, kpa u gema u lu uma sha gbenda u u zua a mkom ga he?—Ef. 4:17; Mal. 3:18.

20, 21. Aluer se tsuaa u eren kwagh u vough yô, mlu wase u ken hemen la una lu nena? Kpa Yehova soo ér se er nyi?

20 Aluer se tsuaa u eren akaa a vough yô, a saan se iyol hegen shi “tar ua lu dyako” wase ken hemen, ka uma u tsôron je la. Averen a injaa nga kpishi a Yehova a ver sha ci wase yô, man se fatyô u ôron a been ga. (Mat. 5:5; 19:29; 25:34) Nahan kpa, ka hanma or Aôndo una na nan averen ne ga, sha ci u a soo ér se ungwan imo na. (Ôr 1 Yohane 5:3, 4.) Kpa aluer se mba civir un sha mimi hegen yô, se zua a mtsera kpishi!

21 Er se ngohol akaa kpishi hen Aôndo ne, se mba a iwuese kpishi! Se mba a mfe u vough sha kwagh u Mkaanem nam shi se kav mimi sha kwagh na kua mbaawashima nav kpaa. Er se lu Mbashiada mba Yehova yô, se mba a ian i civirigh i i yer se sha iti na yô. Aôndo tôndo zwa a vese je ér una ta ikyaa a vese. (Ps. 118:7) Se cii, sea lu agumaior shin mbaganden kpa, doo u se tese iwuese sha dyako i se ngohol ken jijingi la, man isharen i se lu a mi i nan Yehova “icivir . . . gbem sha won” la.—Rom. 11:33-36; Ps. 33:12.