Luka 5:1-39
5 Sha shighe ugen la, ikpelaior lu nôngon ér vea za tile ikyua a na vea ungwa mkaanem ma Aôndo, zum u a tile hen kpe u ber u Genesareti yô.
2 Tsô a nenge i zer utso uhar hen kpe u ber la, kpa mbakôronishu lu shimi ga, ve due ve lu nzuan ukper vev.
3 Maa a nyôr shin tso u môm, u lu u Shimon la, a kaa a na ér a yem a tso ken mnger daalaa. Tsô a tema shimi a gba tesen ikpelaior la.
4 Kur kwaghôron la yô, a kaa a Shimon ér: “Za a tso ape mngerem ma ze yô, nahan haa nen ukper enev, kôr nen ishu.”
5 Kpa Shimon gema kaa a na ér: “Ortesen, se ya ican tugh kaka, kpa se kôr kwagh ga, kpa me haa ukper er u kaa nahan.”
6 Mba eren nahan yô, ve kôr ishu* ngee je yô, ukper vev hii u anden.
7 Maa ve felegh mba kôron ishu a ve imôngo mba ve lu ken tso ugen la ér ve va wase ve, nahan ve va haa i shin utso mbara cii, iv je ve lu nôngon u urun.
8 Shimon Peteru nengen nahan yô, a va gba hen ikyum i Yesu, a kaa a na ér: “Tere, undum yem, gadia m ngu orisholibo.”
9 Gadia un kua mba ve lu a na imôngo la cii, kpiligh ve iyol saa her, sha ci u ishu i ve kôr la.
10 Kape Yakobu kua Yohane, ônov mba Sebedeu mba ve kôron ishu a Shimon imôngo la kpa kpiligh ve iyol je la. Kpa Yesu kaa a Shimon ér: “I de kera cier we iyol ga. Hii hegen je u gema kôron ior.”*
11 Tsô ve hide ve due a utso mbara sha tar, maa ve undu hanma kwagh, ve dondo un.
12 Sha shighe ugen la, Yesu lu hen gar ugen, orgen gema lu her a imande iyol yoholoo! Or shon nengen a na yô, a gure a sua ityough inya, a zamber a na ér: “Tere, wea lumun yô, u fatyô u wanger mo.”
13 Tsô a za uwegh a bende un iyol, a kaa ér: “M lumun! I̱ wanger we.” Fese je maa imande na la bee.
14 Tsô a ta or la icin ér a de ôron or môm kwagh ne ga, shi a kaa ér: “Kpa, er i wanger we yô, za tese pristi iyol you, shi na nagh vough er Mose yange kaa nahan, i lu ve shiada.”
15 Kpa gwa na lu samber seer a seer, nahan ikpelaior i vesen va kohol sha u ungwan akaaôron a na, man sha u a bee ve iangev vev.
16 Nahan kpa, ashighe kpishi a yem ape or lu her ga yô, sha u za eren msen.
17 Sha iyange igen la, er lu tesen yô, Mbafarishi man mbatesen Atindi mba ve due ken agar a kiriki a ken Galilia man Yudia kua Yerusalem la cii, tema her, shi tahav mbu Yehova* lu a na sha u a bee ior iangev yô.
18 Tsô nomsombaiorov tôô orkpenalegh ugen sha gambe, ve lu nôngon ér vea nyôr a na vea va ver un hen ishigh ki Yesu.
19 Er ikpelaior cir her kpishi yô, ve zua a ian i nyôron a na ga. Maa ve unde a na sha haav mbu iyou la, ve za bugh bamber u kwagh u i cir haav a mi la, ve sen a na sha gambe la hen ian shon, ape mbagenev tile sha ishigh ki Yesu la jighilii.
20 Nengen er ve ne jighjigh yô, a kaa ér: “Nomsoor, í de u asorabo a ou.”
21 Tsô mbangerenatindi man Mbafarishi gba henen sha kwagh ne, pinen ér: “Or ne yô, ka nyi or ve a lahan Aôndo nahana? Ka an je nana fatyô u den or asorabo, saa Aôndo tseegh gaa?”
22 Kpa Yesu kaven kwagh u ve lu henen ken asema a ve ne yô, a pine ve ér: “Ka nyi ne lu henen ken asema a ene?
23 Ka nyi i hembe lun zange u ôrono? Ka u kaan ér, ‘Í de u asorabo a ou,’ shin ka u kaan ér, ‘Mough sha zende’?
24 Kpa ka sha u fa nen ner Wan u or ngu a tahav shin tar mbu den ior asorabo . . .” maa a kaa a orkpenalegh la ér: “M ngu kaan a we mer, Mough sha, tôô gambe wou, yem ken ya wou.”
25 Tsô a mough sha, sha ishigh vev, a tôô kwagh u yav sha mi la, a gba yemen ken ya na wuese Aôndo.
26 Nahan kpiligh ior cii iyol, ve gba wuese Aôndo, shi mciem gba ve iyol kpishi, ve lu kaan ér: “Se nenge akaa a kpilighyol nyian!”
27 Kwagh ne eren kera yô, a due a gba yemen, maa a za nenge a orngoholkpandegh ugen tema hen iyou i ngohol kpandegh, iti na ér Levi. Maa a kaa a na ér: “Dondom.”
28 Tsô a undu hanma kwagh cii, a mough a gba dondon un.
29 Tsô Levi er zegeiniongo sha ci u Yesu hen ya na, nahan ikpela i mbangoholkpandegh kua mbagenev lu her, lu yan kwagh* vea ve imôngo.
30 Mbafarishi man mbangerenatindi vev mba nengen nahan yô, ve gba ahon a mbahenen nav, ve gba pinen ér: “Er nan ne ye kwagh shi ne me kwagh vea mbangoholkpandegh man mbaasorabo?”
31 Yesu gema kaa a ve ér: “Ka mba ve lu gbong gbong la kwagh a gbe ve a ortwer ga, kpa ka mba ve lu uange la kwagh a gbe ve a ortwer ye.
32 M va ka sha u yilan mbaperapera ga, kpa ka mbaasorabo sha u ve̱ gema asema.”
33 Ve kaa a na ér: “Ashighe kpishi mbahenen mba Yohane ka ve hôr kwaghyan shi ve er mbamsen mba zamber, shi kape Mbafarishi kpa ve eren je la. Kpa mbahenen ou yô, mba ye kwagh shi mba me kwagh.”
34 Yesu kaa a ve ér: “Ne fatyô u kaan a azende a orkwasehe ner ve̱ hôr kwaghyan shighe u orkwasehe a lu vea ve imôngo laa?
35 Kpa ayange nga van a a va tôô orkwasehe hen a ve kera yô. Ka sha ayange la vea hôr kwaghyan ye.”
36 Shi a ôr ve injakwagh ne ér: “Mba tôndon bamber u ikyondo i haan iyol i he mba we paci a mi sha ikyondo i haan iyol i tse ga. Aluer i er nahan yô, bamberkyondo u he la una ande sha i tse la kera, bee kera yô, bamberkyondo u he zuan sha ikyondo i tse ga.
37 Shi mba hee wain u he ken akpaakôvough a tse ga. Aluer i er nahan yô, wain u he la una pav akpaakôvough la, maa una haa kera, shi akpaakôvough la aa saa ishe.
38 Kpa ka i gba u a haa wain u he ken akpaakôvough a he.
39 Or ka nana ma wain u tse yô, nan kera soon u hiden man u he ga, sha ci u ka nan kaa ér, ‘U tse la doo.’”
Ngeren mba shin kpe
^ Zwa Grika, “ishu nyôr ken ukper.”
^ Shin “kôron mbaumav.”
^ Nenge Ngeren u Pasen Asember.
^ Shin “ve kase kwaghyan sha tebul.”
