1-3. (a) Kanyi kwagh i kpilighyol yange i̱ er mbahenen zum u ve lu shin Zegemnger u Galilia laa, man Yesu gema er nyi? (b) Er nan ve kwagh u i er sha Yesu ér “Kristu gema ka . . . agee a Aôndo” la í lu sha mini?

MCIEM gba mbahenen iyol. Gadia ve nyôr tso ve lu yemen shin Zegemnger u ken Galilia la, tsô fese nahan maa uraahumbe va ta sha a ve. Ka hiin ve hii nengen aa uraahumbe ne ga—gadia mbagenev ken ave vande lun mbakôronishu mba ve fa tom la tsema tsema yô. * (Mateu 4:18, 19) Kpa u ngun lu “zegeuraahumbe,” shi ica gba ga tsô ú na agôndoamnger gba kpianger tan poo poo sha utaha. Ior mbara nôngo tsung ér vea kôr tso a̱ lu gir gir, kpa uraahumbe la taver gande ve. Agôndoamnger lu “tan sha tso haan shimi,” maa mngerem gba ivin shin tso. Er mba shin tso cica cii hingir kera ke kera nahan kpa, Yesu ti lu mnya shin ityôtsoogh, gadia er sev av je lu tesen ikpelaior kwagh nahan a vôr kpishi. Kpa er mbahenen cia ér vea va tim yô, ve za nder un, ve gba zamber a na kaan ér: “Tere, yima se, se mba saan!”—Marku 4:35-38; Mateu 8:23-25.

² Yesu cia ga. A mough sha a yange ahumbe la, a kaa a zegemnger vangertiôr ér: “Huan, lu ving!” Fese je maa ahumbe huan, zegemnger kpa nahan—ijeverahumbe la i̱ mem, agôndoamnger kpaa sambe, hanma kwagh “huan ving cii.” Kwagh ne cier mbahenen mbara iyol je zua ga. Ve gba kaan ker ayol a ve ér: ‘Ka nyi Or nee?’ Sha mimi yô, ka nyi or je nana yange ahumbe kua zegemnger inja er or nan ngu vendan kwagh a wanye u kiriki nahana?—Marku 4:39-41; Mateu 8:26, 27.

 ³ Kpa Yesu gba lun di or tsô ga. Yehova tese agee na sha ci na man sha ikyev na sha igbenda i kpilighyol. Ka nahan ve yange apostoli Paulu ôr kwagh na kaa ér “Kristu gema ka . . . agee a Aôndo” kpa kaa lu shami vough ye. (1 Mbakorinte 1:24) Aôndo tese agee na sha ikyev i Yesu sha nyi igbenda? Man gbenda u Yesu yaren tom a agee shon la bende a uma wase nena?

4, 5. (a) Ka nyi agee man tahav yange Yehova gema wa sha ikyev i Wan na u môm môm laa? (b) Yange i wa Wan ne ago iyol tsema tsema sha u a kure awashima u Ter na u gban akaa la nena?

⁴ Gbidye ase kwar nenge agee a Yesu lu a̱ va hingir orumace ga ve, lu a mi la. Yehova yange tese “agee a Na a tsôron” la zum u a gba Wan na u môm môm, u í va hingir u yilan un ér Yesu Kristu la. (Mbaromanu 1:20; Mbakolose 1:15) Been heela kera yô, Yehova shi na Wan na shon ne agee kpishi kua tahav ér mase kuren awashima Na u gban akaa la. Bibilo ôr kwagh u Wan ne kaa ér: “Akaa ci ca cii ka sha a Na i er a ye; akaa a i er la cii, i gba eren ma kwagh môm ga saa sha a Na.”—Yohane 1:3.

⁵ A taver se u kaven myohom man indi i tom u yange i na un ne. Gbidye ase kwar tsô ú nenge imba agee i yange gba u a gba mbatyomov mba shaav mbaageev mbara a mi la, man sha won cii, a azuku-asan a a lu ubiliôn ubiliôn la kpa kape yange lu kwagh u agee tsung je la, shi seer tar wase u u lu a akaauma sha u miase miase ne je yô, kera ka u ôron ga. Wan shon u môm môm ne lu a tahav mbu hemban sha won cii sha ikyev na sha er una kôr cio u eren ityom ne kuren vough yô—tahav mbula ka icighan jijingi u Aôndo. Yange doo Wan ne kpen kpen u lun Or u Fan Tom, u Yehova gba akaa agenegh cii sha ikyev na yô.—Anzaakaa 8:22-31.

6. Yesu kpen shi mba nderen un shin ku shin tar kera cii yô, i na un agee man tahav mbu nyiivi?

⁶ Shi a seer nan Wan u môm môm shon ne agee man tahavaa? Yange Yesu kpen shin tar ne shi mba nderen un shin ku kera cii yô, a kaa ér: “Tahav mbu Sha man mbu sha won cii i wam sha ikev.” (Mateu 28:18) Sha mimi yô, i na Yesu tahav kua ian i yaren tom a agee a hemban cii la sha won cii. Er un a lu “Tor u utor  man Ter u uter” yô, í na un ian ér a̱ tim “tarkuran cii kera man tahav kua agee cii kpaa”—mbu i nengen a mi la man mbu i nengen a mi ga—mbu mbu lu hendan kwagh a Ter na la cii. (Mpase 19:16; 1 Mbakorinte 15:24-26) Aôndo “kera shi a ma kwagh u a lu sha ikev i” Yesu ga ze—saa di Yehova iyol na tseegh.—Mbaheberu 2:8; 1 Mbakorinte 15:27.

7. Er nan ve se ne jighjigh ser mayange Yesu una nzughul a agee a Yehova a ne un la ga?

⁷ Ityôkyaa ngi i ishima ia nyian se ér alaghga Yesu una nzughul a tahav nav shinii? Mayange ga cii! Ter u Yesu doo un ishima kpishi, nahan mayange una er kwagh u una vihi un ishima ga. (Yohane 8:29; 14:31) Yesu fa dedoo je ér Yehova nzughul kwagh a agee na a a hembe cii la ga. Yesu nenge sha ashe na er Yehova a keren a ker ér ian i due una “pase agee Na hen mba asema a ve a lu jighelaa her a Na yô.” (2 Kroniku 16:9) Sha kpôô yô, uumace doo Yesu ishima di vough er ve doo Ter na kpaa nahan, nahan se fatyô u lun a vangertiôr ser hanma shighe cii una yaren tom a agee na la sha u keren mkpeyol wase. (Yohane 13:1) Sha gbaa ne yô, ikyav i tesen i Yesu la ngi a acôghor iyol ga cii. De se time ase sha agee a yange lu shin tar ne ve, lu a mi la, man er yange ishima i kende un ker u eren tom a á la kpaa.

8. Mba shigh Yesu mkurem yô, i na un agee a eren nyi, man yange er tom a agee na la nena?

⁸ Ikyav tese ér zum u Yesu lu wanye, lu vesen a vese ken gar u Nasareti la, er ma ivande ga. Kpa mba eren un batisema ken inyom i 29 S.W., zum u a kuma anyom 30 la yô, maa kwagh kôr gema. (Luka 3:21-23) Bibilo pase se ér: “Aôndo haa Un Icighan Jijingi man agee; lu zenden, eren ityom i dedoo, waren mba diabolo eren ve ican la cii.” (Aerenakaa 10:38) Er i kaa ér lu “eren ityom i dedoo” nahan, ngula tese ér Yesu eren tom a agee na sha inja ga he? Mba shigh un mkurem yô, á hingir “profeti u lun a agee ken tom man kwaghôron.”—Luka 24:19.

9-11. (a) Ka han Yesu hemba tesen ior ciilii, man ka mtaver u nyi yange tagher a mini? (b) Er nan ve gbenda u Yesu tesen ior kwagh la ú kpiligh ikpelaior iyol yumu?

⁹ Yesu lu a agee ken kwaghôron nena? Ashighe kpishi yange  hemban tesen ior ken igbar—kwagen i lu hen kpemnger shin hen kpewoogh ga yô sha godobi, kua ken tembe kasua kpaa. (Marku 6:53-56; Luka 5:1-3; 13:26) Nahan yô, lu u or u mkaanem nam ma doo nan u ungwan ga cii yô, nana fatyô u karen kera. Sha ayange shon a i lu a̱ gba gberen ityakerada ga la yô, mba mkaanem nam doo ve cii lu ken asema ve tseegh ve fatyô u koson ma ye. Nahan lu u saa ityesen i Yesu ia doo ungwan tsung shi ia wanger wang kpaa ve, ior vea fatyô u umbur í a iyol nyoon shio ye. Kpa mtaver ne lu kwagh hen Yesu ga. U tesen ikyav yô, time ase sha Ityesen na i sha Uwo la.

¹⁰ Iyange igen sev mbu aven pepe pepe ken inyom i 31 yô, zegeikpelaior kase hen kpewoogh ikyua a Zegemnger u Galilia la. Mbagenev yô lu ken Yudia man Yerusalem je ve mough ve va ye, zende u kuman er ukilomita 100 shin 110 nahan. Mbagenev di mough hen kpe zegemnger u hen haregh u Tiru man Sidon, ken vegher u imbusutarimese la. Mbauangev kpishi kporom ikyua a Yesu ér vea bende a na, man a bee ve cii iangev vev. Yange been ior angev cii, ishange oruange môm tsô kera shin her ga yô, maa a gba mi tesen ve. (Luka 6:17-19) A tese ve zan zan va memen yô, kpiligh ior cii iyol sha ityesen i ve ungwa la. Sha ci u nyi?

¹¹ Anyom nga karen yô, orgen u un kpa ungwa ityesen shon yô nger nahan wener: “Kpiligh ikpelaior iyol a ityesen Na; gadia A tese ve er ka or u lun a tahav nahan.” (Mateu 7:28, 29) Yesu ôr kwagh a ve je kôr ve ken ishima. A lam a ve sha ci u Aôndo, shi a tese mimi u ityesen na la ken Mkaanem ma Aôndo. (Yohane 7:16) Yesu ôr kwagh wanger ken ato, shi ityesen na kpa doo ungwan, shi a ôr kwagh gande u tunan. A ta a ta aningir sha kwaghôron ga, a ôr kwagh sha gbenda u ua kôr mba ve lu ungwan a na la ken asema yô. A tese ve er vea kar ve vea zua a msaanyol, shi a tese ve u eren msen man er vea ker Tartor u Aôndo, kua er vea maa mlu ve u ken hemen la sha vande yô. (Mateu 5:3-7:27) Mkaanem nam wase mbara mba ijen i̱ lu kôron ve sha kwagh u mimi man perapera la, ve hingir tsevaa. Amba la lumun u “nyiman” ayol a ve shi undun hanma kwagh cii,  dondon sha a na. (Mateu 16:24; Luka 5:10, 11) Nenge er kwagh ne a tese agee a mkaanem ma Yesu mara sha wono!

12, 13. Yesu lu a “agee ken tom” sha nyi gbenda, man eren uivande atô kposo kposo nena?

¹² Yesu shi lu a “agee ken tom” kpaa. (Luka 24:19) Ungeren mba Ivangeli kaa ér Yesu er uivande jighilii hemba 30—man uivande mban cii lu sha “agee a Ter.” * (Luka 5:17) Uivande mba Yesu lu eren mbara ve bende a ior udubu udubu. Uivande mba yange er uhar, na ior kwaghyan, nomsombaiorov lu 5,000, shi kwagen nomsombaiorov lu 4,000, “i wa kasev kua mbayev ker ga” la tseegh kpa alaghga ikpelaior i kuman iorov er 20,000 nahan zua a mtsera ker!—Mateu 14:13-21; 15:32-38.

¹³ Uivande mba Yesu eren la ve lu atô kposo kposo. Yange lu a tahav sha ujijingi mba bov, nahan á dugh ve ken or kera a iyol nyoon shio. (Luka 9:37-43) Shi lu a tahav sha akaa a shin tar kpaa, je yô kwa gen la gema mngerem hingir wain kpaa. (Yohane 2:1-11) Yange er kwagh u kpiligh mbahenen nav iyol, á zende sha kwavmnger u Zegemnger u Galilia la, shin er ahumbe lu daase a mi nahan kpaa. (Yohane 6:18, 19) Shi lu a tahav sha uange, sôron ior mba gban awan man ucôronmbauangev kua mba ve lu a iangev mbi mbia wua ve je kpaa. (Marku 3:1-5; Yohane 4:46-54) Yange sôr amba uange la sha igbenda wue wue. Oruange ugen lu mape gen ca je kpa í bee un angev, kpa mbagenev yô, Yesu bende ve ave iyol ve, angev vev bee ye. (Mateu 8:2, 3, 5-13) Mbagenev yange i bee ve iangev vev her ave ave, kpa mbagenev di yô, mbu vev bee tegh tegh.—Marku 8:22-25; Luka 8:43, 44.

14. Ka sha ashighe kposo kposo a nyi nahan Yesu tese ér un ngu a tahav mbu nderen or shin kuu?

¹⁴ U hemban cii je yô, Yesu lu a tahav mbu nderen or shin ku je kpaa. Í tese acin atar a yange nder ior shin ku yô, kwa gen  la hide a uma u wanyekwase u lun anyom 12 her, gema un na mbamaren nav, kwa gen di lu wan u môm môm u kwasecôghol nder un shin ku ye, shi kwa gen di lu orgen u doon anmgbianev nav mba kasev ishima tsung u kar kpe kera yô. (Luka 7:11-15; 8:49-56; Yohane 11:38-44) Ma kwagh môm je kpa taver un gande ga. Wanyekwase u lun anyom 12 la yange kpe ica lu a̱ gba ga maa a nder un shin ku. Wan u kwasecôghol la yô yange kpe iyange kar je, í lu yemen a na u za iin cii ve, nder un ye. Shi Lasaru yô, yange kpe ayange kar anyiin, i za ii je kpa, za shin uwar za nder un.

15, 16. Kanyi ikyav i lu i tesen ér Yesu yange tangen iyol sha gbenda u eren tom a tahav nav la ga?

¹⁵ Gbidye ase kwar tsô ú nenge, tahav mbu Yesu lu a mi la yange mbu á lu sha ikyev i ma orgen shin tar ne nahan, ma nan nzughul kwagh a mbu kpen kpen ga he? Kpa Yesu ti lu a isholibo iyol ga. (1 Peteru 2:22) A venda u hôngor iyol na sha akaa a ka a mgbegha uumace mba lun a tahav ve yar tom a tahav vev sha u bulan mbagenev la, gadia venda u tangen iyol shin u keren mtsera na iyol na, kua hua u eren kpaa.

¹⁶ Yesu tangen iyol sha gbenda u yaren tom a tahav nav la ga, mayange tôôn mbu kuren gbayol na iyol na a mi ga. Yange ijen kôr un je kpa, venda u geman awen hingir bredi sha u una ya yô. (Mateu 4:1-4) Yesu lu a akaa kpeghee man kwagh ne tese je ér yange tôô tahav nav ker mtsera na a mi ga. (Mateu 8:20) Shi ikyav i vesen igen kpa ngi i tesen ér ityom i ageegh i eren la lu sha ci u mtsera na ga. Yange una er uivande yô, í lu un iyol na kwagh a gema a saa un ye. Yange una bee mbauangev angev yô, agee a de a due ken a na. Kwagen la bee kwase môm tseegh angev kpa, fa je ér agee due ken a na kera. (Marku 5:25-34) Nahan kpa, á de ér ikpelaior i̱ bende a na, zum u vea benden ken a na yô, iangev vev mbi bee. (Luka 6:19) Nenge imba er Yesu tangen iyol ga sha wono!

17. Yesu tese ér un eren tahav nav sha gbenda u injaa nena?

 ¹⁷ Shi Yesu eren tom a tahav nav sha inja kpaa. Kwa môm tsô kpa gba karen tsô eren ityom i ageegh a ityôkyaa shio, shin sha u ior ve̱ nenge di tsô ga. (Mateu 4:5-7) Ka nahan ve zum u Herode gba keren ér ma un nenge er Yesu una er ivande yô, or ti venda sha ye. (Luka 23:8, 9) Yesu yôôn ér i̱ fa er un lu a agee ga, kpa ashighe kpishi una bee ior angev yô, a ta ve icin ér ve̱ de er ma or ga. (Marku 5:43; 7:36) Mayange je soo ér ior ve̱ ungwa ukaaer mba kpilighyol sha ijô i ior maa ve̱ fa un sha ci u ukaaer mba shon ga.—Mateu 12:15-19.

18-20. (a) Kanyi kwagh yange i na ve, Yesu yaren tom a agee na sha gbenda u yange yaren tom a mi laa? (b) U nenge gbenda u Yesu yange bee orakondoato ugen angev la nena?

¹⁸ Yesu, u lu a agee kpishi la, mayange lu inja er mbahemenev mba shin tar mba ve eren tahav sha ipila, kwagh a gbe ve sha ican i yan i mbagenev ga la ga. Yesu waan ior ikyo. Una nenge ior vea yaan ican nahan, i kôr un ken ishima tsung, nahan á ker gbenda u van ve a mpeveryol. (Mateu 14:14) Mnyoon ve u ken ishima man ugbayol vev ve kôr un iyol, shi ka gbashima ne kpaa yange na ve, yaren tom a agee na sha gbenda u injaa nahan ye. Ikyav ngi ken Marku 7:31-37 i i̱ doo je i gande yô.

¹⁹ Hen shighe ne, zegeikpelaior ker Yesu ityô, va a mbauangev kpishi hen a na, nahan á bee ve cii angev. (Mateu 15:29, 30) Kpa Yesu dugh orgen ken ave ver kposo sha u una nenge sha a na doo doo yô. Or ne kondo ato, shi iliam kpa i eren un ican kpaa. Alaghga Yesu nenge er or ne lu gbidyen akarkase iyol shi kunya kpa kôr un tsung yô. Yesu maa ta ibalegh a or ne—ve undu ikpelaior ve yem ken hua—ve za tile ken iuv. Maa Yesu tese akav sha ave sha u ôron or la kwagh u un soo u eren yô. A “shindi un ahôaveegh ken ato, A haa ijer, A bende un sha nombor.” * (Marku 7:33) Yesu eren nahan cii yô, á kende ashe sha, á er msen, maa á shir ishima. Akaa a Yesu lu  eren ne cii tese or la ér un ngu kaan ér, ‘Kwagh u m soo u eren we ne ka sha tahav mbu Aôndo.’ Ken masejime yô Yesu kaa ér: “Bugh!” (Marku 7:34) Er nahan yô, ato a or la maa bugh, a gba ôron kwagh dedoo.

²⁰ Kôr se ken ishima kpen kpen u fan ér, shin er Yesu lu yaren tom a agee a Aôndo na un la nahan kpa, shi waan mbamzeyol mba ken asema a ior ikyo! Er Yehova a gem Tartor u Mesiya la a we sha ikyev i imba Orhemen u lun a ikyo i wan shi doon kwagh yum la nahan, kwagh ne na se ishimataver ga he?

21, 22. (a) Uivande mba Yesu eren la ve tese nyi kwagha? (b) Er Yesu lu a tahav sha akaa a shin tar yô, kanyi kwagh se fatyô u veren ashe ser ia er sha ikyev i hemen na u Tartor laa?

²¹ Ityom i ageegh i Yesu lu shin tar ne ve eren la, lu di mafo u akaa a hemban kpilighyol á una er zum u una tema tor la tsô. Ken tar u he u Aôndo yô, Yesu shi una er uivande mbagenev—kpa hen shighe la uivande mbara vea tser tar cii! Time ase sha akaa a kpilighyol agen a a va er ken hemen la.

²² Yesu una sôr tar, ishôso man hanma imendenegh ki sha tar cii kia kera lu a acôghor iyol ga. Umbur wer yange tese ér un ngu a tahav sha akaa a shin tar, sha u yangen uraahumbe. Nahan zum u Kristu una ngure hemen sha Tartor yô, a kera gba u uumace vea cia ijeverahumbe ga, shin tar-tenger shin amgbiôr a pughur shin inya bughur haan sha tar la ga, shin uaahe mbagenev mba ve eren shin tar mbara kpaa je ga. Er Yesu á lu Or u Fan Tom, u Yehova gba tar kua hanma kwagh u a lu sha ú cii sha ikyev na yô, á fa mlu u taregh doo doo. Á fa er una yar tom a akaa a á lu sha ú la kpaa doo doo. Una teman tor yô, tar ne cica cii ua hingir Paradiso.—Luka 23:43.

23. Yesu una hingir Tor yô, una kure ugbayol mba uumace nena?

²³ Man hide sha ugbayol mba uumace di ye? Kwaghyan u Yesu na ior udubu udubu, man lu di a bredi kpuaa tseegh sha ave la, taver se ishima ér ken hemen yô, una va bee a ijen  vindi vindi. Sha mimi yô, aluer kwaghyan dumbur, shi í kar kwaghyan shon ar a hanma or yô, ijen ia bee gbem sha won. (Pasalmi 72:16) Tahav mbu lu a mi sha hanma inja uange la tese se ér mbauangev man mbaapirashe man mbaakondoato man mbaawanev man mbakpenalegh cii a sôr ve—iangev vev mbia bee vindi vindi, shi mbia bee gbem sha won kpaa. (Yesaia 33:24; 35:5, 6) Mnder u á nder ior shin ku la shi tese ér Tor u sha uhembanagee ne ngu a agee a nderen ior shin ku kpishi mba i doo Ter na a ve, a umbur ve la cii.—Yohane 5:28, 29.

24. Se nguren gbidyen kwar sha tahav mbu Yesu a lu a mi mbura yô, kanyi kwagh i doo u se umburu, man ka sha ci u nyi?

²⁴ Se nguren timen sha agee a Yesu a lu a mi la yô, de se umbur ser Wan ne kav Ter na vindi vindi shi uwegh ga. (Yohane 14:9) Sha nahan yô, gbenda u Yesu a eren tahav nav la tese se er Yehova a eren tahav nav yô. U tesen ikyav yô, gbidye ase kwar nenge gbenda u Yesu sôr orimande angev la. Er mhôônom kôr Yesu a or shon yô, á kaa a na ér: “M rumun.” (Marku 1:40-42) Yehova ngu tesen sha ambaakaa er angan nahan wener, ‘Kape m eren tahav av je ne!’ Er Aôndo wase u hembanagee cii a eren tahav nav sha dooshima imba ne nahan, kende ú ken ishima u wuese un ga he?