“Kwagh U A Hembe Cii Yô, Doo Nen Ayol A En Sha Gbashima Je”
“Kwagh U A Hembe Cii Yô, Doo Nen Ayol A En Sha Gbashima Je”
“Mkur u akaa cii mgbôghom ve; nahan . . . kwagh u a hembe cii yô, doo nen ayol a en sha gbashima je gadia dooshima cirin asorabo kpishi.”—1 PETERU 4:7, 8.
YESU fa dedoo je wener anshighe u un mase shin a mi u lun vea mbaapostoli nav la lu u una er asenge a mi ga. Á fa kwagh u una tser ve ken hemen yô. Zege tom lu ve inya, kpa gema lu u a kôr ve ihyom, a tôv ve a ican kpaa, di er un kpa í er a na nahan. (Yohane 15:18-20) Hen tugh mbu masetyô mbu mase lun imôngo a ve la, á zer umbur ve var var ér, “doo nen ayol a en.”—Yohane 13:34, 35; 15:12, 13, 17.
2 Apostoli Peteru, u lu her a ve hen tugh mbu shon la, kav kwagh ne wanger un. Nahan anyom nga karen, ka mgbôghom u a tim Yerusalem yô, Peteru kpa shi nger kwagh, ôr ker var var er í lu hange hange u mbahenen vea doo ayol a ve yô. Á wa Mbakristu kwagh, á kaa ér: “Mkur u akaa cii mgbôghom ve; nahan . . . kwagh u a hembe cii yô, doo nen ayol a en sha gbashima je.” (1 Peteru 4:7, 8) Mkaanem ma Peteru man ma a inja hen mba ve lu ken “ayange a masejime” a tar ungun ne kpen kpen je. (2 Timoteu 3:1) Dooshima u “sha gbashima” la kanyi? Er nan ve í lu hange hange u mbagenev vea doo se ishima yumu? Man se tese ser se mba a imba dooshima la inja nena?
Dooshima u “sha Gbashima” la—Kanyi?
3 Ior kpishi hen ér or ka nan gba karen tsô maa nan er kwagh sha dooshima a iniôngon shio. Kpa dooshima u Peteru lu ôron kwagh sha mi ne lu kposo; lu dooshima u a hembe cii yô. Ishember i í yer ér “dooshima” ken 1 Peteru 4:8 la, ka ishember i ken zwa Grika i í yer ér a·gaʹpe la í tee í gem i a mi ye. Ishember la pase dooshima u a tangen iyol ga, a haren sha atindi a vough hanma shighe cii yô. Ngeren u pasen asemberakaa ugen kaa ér: “Or a fatyô u vanden wan a wa ahô je ér nana er dooshima u í yer ér agape la a orgen, sha ci u dooshima ne ka kwagh u a gbe kenden or ken ishima kpoo tsô maa nan eren un ga, kpa ka kwagh u or ka nan vande gbidyen kwar sha mi cii ve nan mase eren yô.” Er sha marami wase je se vande yan dyako u wan kangegh yô, gba u a umbur se a umbur ve, se er a mbagenev doo doo, shi se er erdoo ne sha igbenda i atindi a Aôndo a tese la kpaa ye.—Genese 8:21; Mbaromanu 5:12.
4 Ú ngu wer mba kaan ér ka u mbagenev ve̱ doo se ishima inja er se mba nôngon ser se dondo tindi nahan tsô ga. Mba gbe lun a a·gaʹpe sha or sha mkanan tsô, a gbashima shio ga. Peteru kaa ér se̱ doo ayol a ase “sha gbashima je” [inja na yô dooshima la, “a̱ yem naleghaa je”]. * (Kingdom Interlinear) Nahan cii kpa, saa or a nôngo tsung ve nana lu a imba dooshima la ye. Orfantakerada ugen wa zwa sha ishember i ken zwa Grika i í gem ér “sha gbashima” la, kaa nahan ér: “Ishember ne tese iniôngon i or u gban ayem ken iniumbe ka nana̱ yevese a̱ za zulum ape kuren ve, nan mase nôngon tsung sha tahav mbu nanev cii la.”
5 Nahan, ka u dooshima wase la una saa sha u eren akaa a á taver se u eren ga la tseegh, shin una saa sha ior kpuaa tseegh ga. Dooshima wase u ken Kristu ne inja na yô gba u se samber a mi una ar sha mbagenev kpaa, shin aluer taver u eren nahan je kpaa. (2 Mbakorinte 6:11-13) Nahan ka u henen a hen ga, ka u se lu a dooshima ne, shi se nôngo tsung se za hemen a mi kpaa, di vough er or u eren anumbe ka nan zer karen iyol sha u nana seer fan u eren iniumbe i nan tsema tsema nahan. Ka hange hange u se doo ayol a ase sha zwa la. Sha ci u nyi? Atôakyaa nga kuma atar je.
Er Nan Ve Í Doo u Se Doo Ayol a Asa?
6 Ityôkyaa i hiihii yô, ka sha ci u “dooshima yô, ka her Aôndo a dugh ye.” (1 Yohane 4:7) Yehova u á lu Imbor i dooshima shon ne, ka se yange se vande doon un ishima hiihii ye. Apostoli Yohane kaa ér: “Ka sha kwagh ne man i pasen dooshima u se doo Aôndo ishima la ye, er Aôndo tindi Wan Na u môm môm shin tar, sha u se̱ lu uma sha a Na.” (1 Yohane 4:9) Yange í “tindi” Wan u Aôndo va hingir orumace, er tom na, shi kpe sha kon u mtsaha kpaa—e̱r akaa ne cii “sha u se̱ lu uma.” Nahan se er nyi sha dooshima u Aôndo u a hembe cii nee? Yohane kaa ér: “Aluer kape se doo Aôndo ishima la yô, nahan ka u se kpaa se̱ doo ayol ase.” (1 Yohane 4:11) Ver ishima sha kwagh u Yohane á nger la, á kaa ér, “aluer kape se doo Aôndo ishima la yô”—á kaa ér we ga, kpa á kaa ér se. Kwagh ne wanger: Aluer mba ve civir Aôndo a vese imôngo la ve doo Aôndo ishima yô, nahan se kpa gba u vea doo se ishima nahan vough.
7 Sha uhar yô, hemba kan hange hange hegen u se doo ayol a ase cii sha er se wase anmgbianev asev mba ve lu ken ibanave yô, gadia “mkur u akaa cii mgbôghom.” (1 Peteru 4:7) Se mba ken “ayange a masejime” a taver tsung la hegen. (2 Timoteu 3:1) Akaa á á lu zan hemen sha tar la nga nan se atsan, kua uaahe man ahendan a i hendan a vese la. Ka shighe u kwagh a hembe tseren se la je, i doo u se hemba kporom ikyua a anmgbianev asev cii ye. Aluer se mba a dooshima sha gbashima yô, una kohol se, se lu ken mzough kangenaa, shi una mgbegha se, se ‘waan mbagenev ikyo’ kpaa.—1 Mbakorinte 12:25, 26.
8 Kwagh u sha utar yô, gba u se doo ayol a ase sha ci u mayange se soo ser se ‘na diabolo ian’ a̱ hemba se ga. (Mbaefese 4:27) Satan ngôôr pelegh sha mbamyen mba mbagenev mba ve ne jighjigh a vese imôngo la ga—ka a pelegh sha igbenda i ve ver la kua mbamshi vev man mbamtsum vev kpaa—maa á tôô akaa ne a wa se mbaagbe a mi. Mase zan kwaghôron u or nan er sha mlan la una na se due ken tiônnongo kera shinii, shin ma ieren i orgen nan er sha ibume laa? (Anzaakaa 12:18) Aluer se doo ayol a ase sha gbashima yô, akaa ne aa zenda se ken tiônnongo kera ga cii! Imba dooshima la una wase se u lun ken bem shi lun ken mzough kangenaa, civir Aôndo ikyooso ikyooso “sha ishima i môm.”—Sefania 3:9.
Er Ú Tese Wer Mbagenev Doo Ú Ishima Yô
9 Saa dooshima una hii hen tsombor. Yesu yange kaa ér a fa mbadondon nav mba mimi la sha mdoo u vea doo ayol a ve la. (Yohane 13:34, 35) Saa dooshima la una due tseer tseer, á lu ken tiônnongo tseegh ga, kpa a kua hen tsombor kpaa—hen atô u nom man kwase u nan, man hen atô u mbamaren aa ônov vev kpaa. U fan ken ishima you wer mba hen tsombor wou doo ú ishima la tseegh yô, kuma ga; gba u ú er kwagh u tesen dooshima shon.
10 Nom man kwase vea tese ér ve doo ayol a ve nena? Nom u kwase u nan a doo nan ishima sha mimi yô, mkaanem ma nanem kua ieren i nan i ken igbar kua i ken iuv cii, ka i tese kwase u nan ér nom u nan wa nan ikyo. Imba nom la ka nan wa ikyo sha iciviryolough i kwase u nan, kua mbamhen mba nan man mnenge u nan sha akaa kpaa. (1 Peteru 3:7) Ka nan vande veren mkpeyol u kwase u nan ken hemen a u nan iyol i nan, shi nan nôngo tsung sha u kuren ugbayol mba kwase u nan, kua mba ken jijingi man asaren a nan kpaa. (Mbaefese 5:25, 28) Kwase u nom u nan a doo nan ishima sha mimi yô, ka nan ‘cian’ nom u nan, nan naan nan icivir tsung, shin aluer ashighe agen nom la kera er kwagh za ar sha er kwase la nan ver ishigh la ga je kpaa. (Mbaefese 5:22, 33) Imba kwase la ka nan suen nom u nan, shi nan ungwan imo i nan kpaa, nan gbe turen pinen tsô ér i er nan ingin shin i yam nan i ngila ga, kpa ka nan lu ken ijoughave a nom u nan, nan ver akaa a ken jijingi á lu nan kwagh u hiihii.—Genese 2:18; Mateu 6:33.
11 Mbamaren, ne tese ner ônov enev doo ne ishima nena? Ka sha iniôngon i ne lu nôngon taveraa ner ne kuren ugbayol vev la, kape ne tese ner ve doo ne ishima je la. (1 Timoteu 5:8) Kpa ka kwaghyan man ikyondo i zeren kua ijiir i tsan tseegh kwagh a gbe mbayev a mi ga. Aluer ka u vea vese vea civir Aôndo u mimi, una doo ve ishima kpaa yô, gba u a na ve ityesen i ken jijingi kpaa. (Anzaakaa 22:6) Inja na yô ka u tsombor ua lu a shighe u ú henen Bibilo imôngo, shi ú dugh kwaghpasen, shi ú ze mbamkombo mba Kristu kpaa yô. (Duteronomi 6:4-7) Ken ayange a ican a á taver yum ne je yô, taver u eren akaa ne nduuluu gban uwer ga kpishi, saa or nana de akaa agen aa saa nan kpee ve, nana kôr cio u eren á ye. Ishimanyian i ú lu a mi sha mbayev ou kua iniôngon i ú nôngon wer ú nenge sha ugbayol vev mba ken jijingi la cii tese ér ve doo ú ishima, gadia aluer ú ngu eren nahan yô, ú ngu tesen wer mkpeyol ve u ken hemen u tsôron la gba ú ishima.—Yohane 17:3.
12 Shi ka hange hange u mbamaren vea tese ér mbayev vev doo ve ishima sha u wan ikyo sha asaren a mbayev vev kpaa. Mbayev mba a̱ fa tar ga; nahan er ve lu iyev yum yô, gba u ú zeren taver ve ishima wer ve̱ fa er ve doo ú ishima yô. Ôr ve wer ve doo ú ishima, shi eren akaa a tesen wer ú soo ve kpishi, gadia ka akaa a ka a na mbayev ve fa ér ve doo mbamaren vev ishima shi ve gba kwagh sha ishigh vev kpaa je la. Wuese ve sha mimi, a ishima i môm, sha ci u ka u eren nahan la vea fa ér ú ngu nengen a iniôngon ve, shi i gba kwagh sha ishigh you ye. Tsahan ve sha dooshima, gadia imba tsaha la ka u tese ve ér kwagh gba ú sha inja or i ve lu vesen ve, ve lu hingir la. (Mbaefese 6:4) Mkaanem ma tesen dooshima mara ka ma wase u maan tsombor u lun saan saan, shi lun kangenaa kpaa, nahan imba tsombor la ka i lu a tahav mbu hendan a mbamtaver mba ve lu ken ayange a masejime ne kpaa.
13 Dooshima ka a wase se u hungur a mbamshi mba mbagenev. Umbur wer ngise Peteru lu wan mba ôron mkaanem nam mara kwagh ér “doo nen ayol a en sha gbashima je” yô, a shi a pase ityôkyaa i vesen i un we kwagh nahan yô, á kaa ér: “Gadia dooshima cirin asorabo kpishi.” (1 Peteru 4:8) U “cirin” asorabo la ú ngu wer inja na yô ka u daan asorabo a vesen cirin kera ga. Or ka nana̱ er isholibo i vesen yô, í za ôr mba ve hemen ken tiônnongo la, ve nenge sha mi kpaa, man kape i gbe u a eren kpaa je la. (Levitiku 5:1; Anzaakaa 29:24) Aluer i de ér mba ve lu peren tindi u Aôndo sha apera la ve̱ za hemen u vihin mbaishôôv iyol, shin ve̱ vaan ve a mnyoon her yô, ngula a lu dooshima ga cii, shi a kaha kposo a kwagh u icighanruamabera a tese yô.—1 Mbakorinte 5:9-13.
14 Ashighe kpishi mbamtsum kua mbamshi mba ior mba nan jighjigh a vese imôngo ka ve er la, ka ve lu di mba ciôn tsô. Se cii se mba nenge gbeev sha mkaan shin sha ieren ashighe agen, nahan se mba ne mbagenev ahenge a van, shi kwagen je yô se mba ne ve mnyoon kpaa. (Yakobu 3:2) Nahan doo u se karen fese se yôôn mbamshi mba mbagenev gbungur gbungur ser mbagenev ve̱ faa? U eren nahan la una va a va a anzughul kua anyiman hen atô u ior ken tiônnongo tseegh. (Mbaefese 4:1-3) Aluer dooshima hemen se yô, se kera “eren anger” sha orgen u nan civir a vese imôngo ga. (Pasalmi 50:20) Er ka a̱ shighe semetu sha kpekpe shi a̱ shighe ivue sha mi kpaa ve, kpekpe la a kôngor shi a engem, í kera nenge a mbamshi sha kpekpe shon ga nahan, kape dooshima kpa a cirin mbamshi mba mbagenev je la.—Anzaakaa 17:9.
15 Dooshima una na se wase mba ve lu ken ibanave sha mimi la. Er akaa á lu hemban vihin gban a gba kera cii ken ayange a masejime ne yô, alaghga a gba u se na mba ve ne jighjigh a vese imôngo la iwasen sha inyar shin sha ma gbenda ugenegh. (1 Yohane 3:17, 18) U tesen ikyav yô, í lu nahan ican i inyar tser ma or ken tiônnongo wase, shin í de nan tomoo? Aluer kwagh er nahan yô, se fatyô u wasen nan a inyaregh, er tahav asev mbu kom la. (Anzaakaa 3:27, 28; Yakobu 2:14-17) Ya u ma kwasecôghol u beenyol vihi gba u a sôr shinii? Aluer ka nahan yô, se fatyô u karen a ishima yase wasen sha tom la.—Yakobu 1:27.
16 Ka mba ve lu a vese hen ijiir i môm tseegh se eren a ve sha dooshima ga. Alaghga ashighe agenegh se ungwa ibaver ser ma ijeverahumbe ta sha ma ijiir ken ityar igenegh ape mba civir Aôndo ve lu yô, vihi uya vev kpaa, shin tar-tenger, shin ma ayôôso er hen ijiir ve. Alaghga kwaghyan una za ibyan tsung, shin akondo a zeren, shin akaa agenegh. Vea lu ior mba ken tar ugenegh ica je, shin vea lamen zwa ugen kposo a u̱ wase kpa, kaha ga. Anmgbianev cii doo se ishima. (1 Peteru 2:17) Nahan, á sagher se iyol u suen iniôngon i í lu nôngon ér a zua ave a na ve iwasen la, di er atôônanongo a sha derianyom u hiihii la kpa eren nahan. (Aerenakaa 11:27-30; Mbaromanu 15:26) Aluer se mba tesen dooshima wase sha igbenda ne nahan yô, se lu nyôôso mzough u se zough se lu kangenaa ken ayange a masejime angan ne.—Mbakolose 3:14.
17 Dooshima ka a mgbegha se u pasen mbagenev loho u dedoo u Tartor u Aôndo. Nenge ase ikyav i Yesu la. Er nan ve yange pasen kwaghaôndo shi tesen kpaa? Lu sha ci u “mhôônom kôr Un,” gadia á nenge er mlu u ken jijingi u ikpelaior la kôr kunya yum yô. (Marku 6:34) Mbahemenev mba kwaghaôndo mbaaiev mbara gbihi ve, tsume a ve kpaa, man lu ve je gba u ma ve tesen ior akaa a mimi a ken jijingi a ma na ve ishimaverenkeghen la ye. Nahan, er ior mbara doo Yesu ishima tsung yô, á sur ve asema sha “Loho u Dedoo u tartor u Aôndo.”—Luka 4:16-21, 43.
18 Nyian kpa, kape i gbihi ior kpishi, shi i tsum a ve, kwagh u vea er kpa ve kera fe ga je la. Aluer se kpa se mba tsevaa sha u kaven ugbayol mba ken jijingi mba ior mba ve lu a̱ fa Aôndo u mimi ga la yô, nahan dooshima man mhôônom ma zungwen ma se lu a mi la maa mgbegha se, se pase ve loho u dedoo u Tartor u Aôndo. (Mateu 6:9, 10; 24:14) Shighe kera shi her vese ga, nahan í gbe je ka hegen i hembe lun torough torough u se pase loho u waren uma ne ye.—1 Timoteu 4:16.
“Mkur u Akaa Cii Mgbôghom Ve”
19 Umbur wer, Peteru yange vande nderan kwaghwan u á wa ér se̱ doo ayol a ase la sha mkaanem man, wener: “Mkur u akaa cii mgbôghom ve.” (1 Peteru 4:7) Kera shi ica ga tsô, botar ne una kar kera, tar u he u Aôndo la ua kar a tema. (2 Peteru 3:13) Nahan hegen kera ka shighe u se tema a tema, se kpeete ikyôr ga. Yesu lu ta se icin ér: “Ver nen ishima sha ayol a en, asema a en a̱ de yoho sha hua u sha kwaghyan man sha ihundugh man sha akaa a nyian ishima a uma ne ga, iyange la i de va bulun ne er kwaghhônon nahan ga.”—Luka 21:34.
20 Nahan yô, de se “kuran nen,” se lu nen tsevaa se fa iaven i se lu ker hegen yô. (Mateu 24:42) De se lu nen per sha er se kav nyityô kwagh i Satan una va a mi u danen se cii yô. Mayange je se de nen ser tar ú ú ndôhôr keghelee, dooshima a ban ker yum ne u̱ yange se u lun a dooshima hen mbagenev ga. U hemban cii je yô, de se hemba kporom nen hen Yehova, Aôndo u mimi ne cii, un u ica a gba ga tsô Tartor na u Mesiya ua kure awashima na u engem la sha ci u tar la.—Mpase 21:4, 5.
[Ngeren u shin kpe]
^ Ikyum. 4 Mbamgem mba Bibilo mbagenev ôr ken 1 Peteru 4:8 ér ka u se doo ayol a ase “tsung,” shin “a ishima i môm.”
MBAMPIN MBA HENEN KWAGH A MI
• Ka kwaghwan u nyi Yesu lu yemen ve, mase wan mbahenen nava, man kanyi kwagh i tese ér Peteru yange kav kwaghwan laa? (Ikyum i sha 1-2)
• Dooshima u “sha gbashima” la kanyi? (Ikyum i sha 3-5)
• Er nan ve i gbe u se doo ayol a asa? (Ikyum i sha 6-8)
• Ú tese wer mbagenev doo ú ishima nena? (Ikyum i sha 9-18)
• Er nan ve shighe ne a lu u se tema a tema se kpeete ikyôr ga, man kanyi i doo u se kange ishima ser se erenee? (Ikyum i sha 19-20)
[Foto u sha peeji 29 la]
Tsombor u ú lu ken mzough kangenaa yô, ua hemba kôron cio u hendan a mbamtaver mba ve lu ken ayange a masejime ne
[Foto u sha peeji 30 la]
Dooshima una mgbegha se se wase mba ve lu ken ibanave sha mimi la
[Foto u sha peeji 31 la]
U pasen mbagenev loho u dedoo u Tartor u Aôndo la kpa ka ieren i sha dooshima
