“Sha Er Né Gba Ken Imeen Ga Yô”
“Sha Er Né Gba Ken Imeen Ga Yô”
“Yô, kuran nen, eren nen msen sha er né gba ken imeen ga yô.”—MATEU 26:41.
ER YESU Kristu Wan u Aôndo gba je, kwagh lu a̱ vande tseren un imba ne ga. Kpa kwa ne shighe u uma na u shin tar la zulum u been kera. Yesu fa dedoo ér kera shi ica ga tsô a kôr un, a ôr un ijir a na un ibo, a mande un sha kon u mtsaha kpaa. Shi fa kpaa ér hanma kwagh u un we ishima u eren shin un er cii yô, una vihi Ter na iti, shin una na a wuese í. Shi Yesu fa kpaa ér uma u ken hemen u hanma orumace cii har sha a na. Er akaa ne cica cii kohol tser un icin i môm yô, á er nena?
2 Yesu mough yem ken sule u Gesemane vea mbahenen nav. Lu ijiir i Yesu zaan keke je la. A za undu mbahenen nav, á ta ibalegh kpuaa. Dugh tswen yô, á gema hen Ter na u sha la sha u a̱ na un agee yô, á er msen taver taver á pase Aôndo ishima na—lu kwa môm tsô ga, kpa á er shi á kimbir je kuma kwa tar. Er Yesu lu a acôghor iyol ga, lu or u vough nahan kpa, mayange tôô ér un tswen kpa una kôr cio u nôngon hemban kwagh u tser un la ga.—Mateu 26:36-44.
3 Kape se kpa kwagh a tser se nyian je la. Se vande ôron kwagh ken mhii u antakerada ne u tesen ér se mba ken ayange a masejime a botar ne. Ameen man mtumeyol u tar u Satan ú ve a mi la ngu hemban seer a seer. Hanma wase u nan kaa ér nan ngu civir Aôndo u mimi cii yô, nyityô kwagh i se we ishima u eren, shin se er cii, ia vihi Aôndo iti, ga yô ia va a iwuese sha iti na, shi aluer ka u se va lu uma ken tar na u he la, shin se lu ga kpaa ka ieren yase ia tese ye. Yehova doo se ishima. Se soo ser se “taver ishima zan zan mkur”—mkur u a vande van cii doo, aluer ka mkur u uma wase, shin ka mkur u tar ungun ne kpaa. (Mateu 24:13) Kpa se za hemen u torough shi lun tsevaa, kuran nena?
4 Er Yesu yange fa ér kwagh a tser mbahenen nav mba sha shighe la kua mba sha ayange ase ne kpaa yô, á taver ve ishima ér: “Kuran nen, eren nen msen sha er né gba ken imeen ga yô.” (Mateu 26:41) Inja i mkaanem mara hen a vese nyian yô ér nyi? Ka imeen i nyi se tagher a mini? Man ú “kuran” nena?
Ka Imeen i Eren Nyi?
5 Se cii se mba tagher a imeen i gban ken “to u diabolo” la hanma sev. (2 Timoteu 2:26) Bibilo ta se icin ér ka mba ve lu civir Yehova la je Satan a hembe haren ishima sha a ve cii ye. (1 Peteru 5:8; Mpase 12:12, 17) Sha ci u nyi? Ú ngu wer á ver ishima ér una wua se kpee ga. Gadia aluer se nyiman jighjigh u se ne Aôndo la ga zan zan se kar kpen yô, heela wase Satan ga. Satan fa dedoo ér shighe u Yehova a ver la una va kuma yô, Yehova una sôr hanma kwagh u ku ú vihi la cii sha mnder u shin ku.—Luka 20:37, 38.
6 Nahan Satan soo u ma un tim kwagh u a lu a inja je i hembe uma wase u hegen ne yô—ka mtil sha mimi wase hen Aôndo je la. Satan ngu hanger tsung ér una tese ér una kôr cio u yangen se, se de u civir Yehova. Ka nahan yô, aluer á fatyô u nan sha u se̱ per tindi u Aôndo, se̱ de u pasen kwaghaôndo, shin se̱ gema atindi a Orkristu a tseng a se kor la se̱ ta kera yô, heela á lu mhembe je a hembe ityav la! (Mbaefese 6:11-13) Ka nahan ve “ormee” ne a ve se a ameen ye.—Mateu 4:3.
7 Satan ngu a “ayom” wue wue. (Mbaefese 6:11) Una fatyô u meen se sha isharen i inyar, shin sha u tan se mciem iyol, shin sha u nan se akperan a tan ken ishima, shin sha u keren msaanyol. Kpa gbenda ú ú hembe zan un kera cii yô, ka u nan se iyol kpen. Er a fe ikyereve yum yô, a fa je ér aluer un na uma de se ishar yô, iyol a kpe se, nahan á kera taver u se̱ gba ken imeen ga. (Anzaakaa 24:10) Nahan ka shighe u í ‘kunda ú iyol tsung,’ ishima i lu ú ker hang la je, ka a nôngo ér una er u̱ vôr ye.—Pasalmi 38:8.
8 Er se lu zulum ikyua a mkur u ayange a masejime ne yô, ka hingir inja er akaa a nan or iyol kpen nga hemban ngeen a ngee yô, man se kpa se mba iyol ishô ga. (Nenge ken akwati u á lu a itinekwagh ér “Akaa a Nan Iyol Kpen” la.) Aluer ka nyi je i ne ve iyol i kpe se kpa, ia fatyô u panden se agee iyol. Aluer vôr ú iyol, shi ka ú ken ishima gbeng, shi uma jim je kpa de ú ishar yô, á taver we u ‘wan ian you ikyo,’ kuren ugbayol ou mba ken jijingi mbara kpen kpen—á taver we u kuren ugbayol amba er u henen Bibilo, zan mbamkombo mba Kristu, shi duen za pasen kwaghaôndo nahan. (Mbaefese 5:15, 16) Umbur wer Ormee soo ér i due ú ishima u̱ de u civir Aôndo. Kpa ayange a se lu ker nyian ne ka á ú nyura ú hide a hide ijime, shin ú de torough sha tomshiren ga! (Luka 21:34-36) Ú er nan ve ú hendan a imeen shi ú lu her tsevaa ú kuranaa? Time ase sha mbamhen mba unyiin mba vea fatyô u wasen we ne.
‘Eren Msen’ Nduuluu
9 Suur sha Yehova ken msen u eren. Umbur ikyav i Yesu yange ver ken sule u Gesemane la. Er kwagh tser un hingir un haghelaa yô, er nyi? Gema hen Yehova ér a̱ wase un, er msen taver taver, je yô “iusa Na gema hingir er ka aberawambe nahan, gba nôndon inya.” (Luka 22:44) Hen ase sha kwagh ne yôô. Yesu yange fa Satan vindi vindi. Yesu vande tan ashe shaala nengen ameen a Satan vaan a mi sha mbacivir Aôndo sha u una nôngo ve̱ gba ken to na la cii. Nahan cii kpa, Yesu gba tôôn ken ishima na tsô wener nyityô kwagh i Ormee a ve a mi u meen un cii, una hemba, ga. Aluer Wan u Aôndo, u̱ lu vough la je kpa nenge wener gba u una sôn Aôndo a̱ wase un, a̱ na un agee yô, hide se ve se kera sôn ga yee?—1 Peteru 2:21.
10 Shi, umbur kpaa wer, Yesu yange taver mbahenen nav asema ér ve̱ ‘eren msen’ nduuluu yô, shi seer kpaa wener: “Jijingi yô, rumun, kpa iyol yô, ngi a agee ga.” (Mateu 26:41) Lu iyol i an Yesu ôr kwagh ter heenee? Mayange lu i na ga; ma kwagh môm yina ken iyol na i vough i inyam man awambe la ga. (1 Peteru 2:22) Kpa mbahenen nav yô, kwagh gema lu nahan ga. Er ve yina shi ve ban a isholibo ga yô, gba kpee u a na ve iwasen keng ve, vea hendan a imeen ye. (Mbaromanu 7:21-24) Ka nahan ve un kpa taver ve ishima, kua Mbakristu mbagenev kpaa cii ye, ér—ve̱ sôn i na ve iwasen sha er vea hendan a imeen yô. (Mateu 6:13) Yehova ongo amba a msen la. (Pasalmi 65:2) Inja nena? Ongo ve sha igbenda i ihiar ne.
11 Hiihii yô, Aôndo ka a wase se sha er se kav ameen a á ve hen avese yô. Ameen a Satan nga inja er shile u í hôn sha gbenda u wan ime nahan. Aluer ú nenge a kwagh u í hôn la ga yô, alaghga ú gba ker. Kpa Yehova ka a ta iwanger sha uhôn mba Satan mbara ken Bibilo kua ken ityakerada i í har sha Bibilo la, nahan á wase se sha u se palegh imeen la, se kera gba ker ga yô. Í zer tan se icin ken ityakerada i í gber la kua ken mbamkohol mba kiriki man mba vesen kpaa, ér se̱ lu tsevaa sha ameen amba er mcie u cian or kua idya i eren man inyaregh ki soon nahan, man ameen a Satan agenegh kposo kposo kpaa. (Anzaakaa 29:25; 1 Mbakorinte 10:8-11; 1 Timoteu 6:9, 10) Er Yehova a lu ponon ayom a Satan sha u se̱ fa á, se̱ lu tsevaa nahan, doo ú gaa? (2 Mbakorinte 2:11) Acin a tan ne cii ka m-ongo je Aôndo a ongo mbamsen mba se eren ser a̱ wase se, se hendan a ameen la.
12 Sha uhar yô, Yehova ongo mbamsen asev sha u nan se agee a se wa ishima a imeen yô. Mkaanem nam kaa ér: “Aôndo yô, . . . Una rumun er i va mee ne i hemba agee a en ga, kpa ken imeen la Una bugh ne gbenda u waren.” (1 Mbakorinte 10:13) Aluer se suur sha Aôndo her se gba uwer ga yô, mayange una de ér imeen i nenger se ave je, i gande tahav asev mbu ken jijingi mbura u hendan a mi ga. ‘Una bugh gbenda’ sha ci wase nena? Ne “mba ve sen Un la Icighan Jijingi.” (Luka 11:13) Jijingi la una wase se se umbur akaawan agen a ken Bibilo a aa seer wan se inya tine u eren kwagh u a lu u vough yô, shi una wase se se tsua kwagh u se soo u eren la sha mkav kpaa. (Yohane 14:26; Yakobu 1:5, 6) Una wase se u eren aeren shon a i gbe u se eren ve se hemba asaren a bo agee la. (Mbagalatia 5:22, 23) Shi kwagen yô jijingi u Aôndo una mgbegha mba ve ne jighjigh a vese imôngo la je kpaa, vea ‘sur se ishima kpishi je.’ (Mbakolose 4:11) Er Yehova a ongo mbamsen asev sha igbenda kpishi nahan, ú wuese ga he?
De Gbe Haren Ishima sha Kwagh a Ityôkyaa Shio Ga
13 Aluer ka u se lu tsevaa se kuran yô, gba u se lu a ityôkyaa ve se har ishima sha kwagh ye. Er tar ú taver yum yô, se cii ashighe agen ka i vôr se iyol. Kpa doo u se umbur ser mayange Aôndo er ityendezwa ér se lu ken botar ne a mzeyol shio, ga. Sha ayange a ngise la je kpa, atsan tseren mba civir Aôndo, kua tôvacan man ibanave man ishimayinan man angev kpaa.—Aerenakaa 8:1; 2 Mbakorinte 8:1, 2; 1 Mbatesalonika 5:14; 1 Timoteu 5:23.
14 Kape se kpaa se lu a mbamzeyol asev nyian je la. Alaghga tôvacan una tser se, shin se gba ken ibanave i inyar, shin ishima ia lu yinan se tsung, shin se gba angev, shin ican ia lu eren se sha igbenda igen. Aluer Yehova er ivande kura se sha hanma gbenda, ma kwagh bula se ga nahan, Satan una zua a ityôkyaa i kaan Yehova tar ga he? (Anzaakaa 27:11) Ashighe agen Yehova ka a de ér i mee mba ve civir un la, i kar ve kpaa, kwagen je yô ikyaren la ka i yem zan zan je i za ar ken ku u tôndon kpen kpoo sha ikyev i mba ve hendan a ve la.—Yohane 16:2.
15 Nahan, kanyi jim Yehova a tende zwa ér una ere? Er se vande ôron nahan, á tôndo zwa ér aluer se suur sha a na her di tsô yô, una na se agee a se hendan a imeen i ia kohol se la. (Anzaakaa 3:5, 6) Wasen se ken jijingi sha Mkaanem nam man jijingi na kua nongo na kpaa, sha er se za hemen u lun vea na ikyooso ikyooso yô. Aluer mlu wase a na ngu her kangenaa kwagh nzughul ga yô, sea kpe a kpe je kpa, se hemba ityav. Ma kwagh môm je kpa una yange Aôndo u nan mba ve ne un jighjigh la injar ga, a̱ lu ku je kpa ua yange un kwagh ga. (Mbaheberu 11:6) Shi a nyôron ken tar u he, ú ú mgbôghom hegen yum ne yô, hen shighe la Yehova una mase kuren uityendezwa nav mba kpilighyol mbagenev mbara cii hen mba a doo ve ishima la.—Pasalmi 145:16.
Umbur Ikyaa í í Lu Inya La
16 Aluer ka u se wa ishima zan zan mkur yô, saa se umbur ikyaa i vesen í í ne ve Aôndo a ne iferkwagh ian la. Aluer mbamzeyol asev nenger se iyol ashighe agen, kende se ken ishima u haan ikyav inya den tomshiren wase yô, doo u se umbur ser Satan yange kaa Yehova imbwase wener Aôndo ngu a ian i hemen sha won cii ga. Orcugh ne shi huna mimi man perapera u mba ve civir Aôndo la kpaa. (Yobu 1:8-11; 2:3, 4) Ikyaa ne, kua gbenda u Yehova a soo ér una kure í la cii, hemba kan kwagh u vesen a hanmô wase asange asange. Inja nena?
17 An ian u Aôndo a ne kpuaa ér ican i tser se ne na yô, mbagenev kpa va hingir u fan mimi. Time ase sha kwagh ne tsô ú nenge: Yesu yange ya ican sha u se̱ zua a uma yô. (Yohane 3:16) Nahan doo se ga he? Se yô se kôr cio u wan ishima a ican i yan anshighe kpuaa sha er mbagenev kpishi kpaa vea zua a uma kpa? Aluer ka u se wa ishima zan zan mkur yô, saa se vande kaven ser kwaghfan u Yehova hemba u wase yem zende zende. (Yesaia 55:9) Saa a va ar sha shighe u a hemba lun se a inja gbem sha won, shi ikyaa í í lu inya la kpa ia kure vindi vindi icin i môm ve, Aôndo una kar a iferkwagh kera ye. Ka cii gbenda u á kar sha kwagh ne je ne, ugen ngu ga. Mayange kwagh u perapera ga ngu hen Aôndo ga!—Mbaromanu 9:14-24.
‘Kporom hen Aôndo’
18 Se fatyô u zeren torough gbem ga, saa se za hemen u lun ikyua a Yehova. Mayange i de hungur we er Satan á lu nôngon sha afatyô na cii ér una vihi mlu wase a Yehova nahan ga. Satan soo ér se̱ na jighjigh ser mkur je kpa ngu van mape ga, shi ityôkyaa ngi i se pasen loho u dedoo shi se dondon atindi a ken Bibilo kpaa ga. Kpa un “ka or u aie shi ka ter u aie kpaa.” (Yohane 8:44) Se kange ishima se “hendan nen a diabolo” keng. Mayange se nenge mlu wase vea Yehova la ser ka ankwagh u kiriki ga cii. Bibilo wa se kwagh sha dooshima nahan, ér: “Kporom nen hen Aôndo, Un kpaa, Una kporom her a ven.” (Yakobu 4:7, 8) Ú kporom hen Yehova nena?
19 Ka hange hange u se teman se gbidyen kwar ken ishima, shi se eren msen kpaa. Aluer va hingir inja er kwagh tser ú ken uma wou je gande ú tahav yô, nahan pase Yehova ishima you. Er ú lu sônon un kwagh teren akaa sha ati ati jighilii la, kape a hemba heghem we u kaven shighe u á ongo mbamsen ou je la. Alaghga gbenda u una ungwa msen wou la ua kaha kposo a kwagh u yange ú lu henen la, kpa aluer mimi je sar ú u civir un shi tilen sha mimi wou her yô, un kpa una wase ú, nahan ú wa ishima zan zan mkur. (1 Yohane 5:14) We kpa ú nguren nengen er á lu kôôm we nahan yô, ú hemba kporom ikyua a na cii. Shi, u ôron aeren a Yehova a í nger ken Bibilo la shi gbidyen kwar sha á kpaa, ka kwagh u hange hange. Kwar u gbidyen sha akaa nahan la ua wase ú, ú hemba fan un seer kpaa; shi kwagh la una nyôr ú ken ishima, un kpa una hemba doon we ishima cii. (Pasalmi 19:14) Shi hemban cii je yô ka dooshima la je una na ve, ú hendan a ameen, shi ú lu tsevaa ú kuran kpaa ye.—1 Yohane 5:3.
20 Shi ka hange hange u ú lu vea mba ve ne jighjigh a we imôngo la ikyooso ikyooso aluer ka u ú kporom hen Yehova yô. Ka kwagh u se time sha mi ken vegher u masejime u antakerada ne je ne.
MBAMPIN MBA HENEN KWAGH A MI
• Yange shighe mgbôghom u uma u Yesu shin tar ne una kure, man kwagh tser un taveraa nahan, er nyi, shi gema taver mbahenen nav asema ér ve̱ er nyi? (Ikyum i sha 1-4)
• Er nan ve Satan a ver ishigh sha mba civir Yehova yumu, man ka sha nyi igbenda nahan a meen se? (Ikyum i sha 5-8)
• Aluer ka u se hendan a imeen yô, er nan ve i gbe u se eren msen nduuluu se gbaan uwer ga (Ikyum i sha 9-12), er nan ve í gbe u se gba haren ishima sha kwagh tsô a ityôkyaa shio ga (Ikyum i sha 13-15), er nan ve i doo u se umbur ikyaa í í lu inya laa (Ikyum i sha 16-17), shi er nan ve í gbe u se ‘kporom hen Aôndo’ kpeele (Ikyum i sha 18-20)?
[Ngeren u kiriki u a lu sha peeji 25 la]
Akaa a Nan Iyol Kpen
Mnyoon man iyolbeen. Aluer se gba icôron uange shin se bee iyol, nahan hemba se u eren akaa agenegh yô, alaghga ishima ia yina se, se ure kpaa, sha ci u se mba kera fantyô u civir Aôndo ier i ngise se eren la ga yum.—Mbaheberu 6:10.
Ahenge a van. Alaghga se fa nengen a mtsera u a dugh ken Mkaanem ma Aôndo ma se lu pasen la ga, nahan maa se va ahenge je.—Anzaakaa 13:12.
U henen ser se gba ma kwagh ga la. Alaghga a zer nzughul a or anyom imôngo, nahan nana tôô ken ishima i nan ér nan doo ma or môm kpa ishima ga, Yehova je kpa nan doo un ishima ga.—1 Yohane 3:19, 20.
Ishimavihin. Aluer or hii orgen u nan ne jighjigh a nan imôngo iyongo man vihi or u i hii nan iyongo la tsung yô, alaghga ishima ia vihi nan je a za tume inya, nana de u zan mbamkombo mba Kristu shin nana de u duen kwaghpasen kpaa.—Luka 17:1.
Tôvacan. Alaghga mbagenev mba kwaghaôndo ve a lu kposo a u wou yô vea hendan a we, vea tôv ú a ican shin vea kaa ú akaa je kpaa.—2 Timoteu 3:12; 2 Peteru 3:3, 4.
[Foto u sha peeji 26 la]
Yesu yange taver se ishima ér se̱ ‘eren msen’ nduuluu ser i wase se, se nôngo a imeen
