‘Shighe U Ôron Ijir Kuma Ve’

Í PASE se ken takerada ú Mpase, ú ú lu takerada u masen kuusu Bibilo la ér ortyom u sha ugen ngu purugh sha kwavaôndo, ngu a “Icôronloho u Dedoo u yôôn.” Ngu yôôn sha zegeimo genger genger kaan ér: “Cia nen Aôndo, na nen Un icivir gadia shighe Na u ôron ijir kuma ve.” (Mpase 14:6, 7) Ka hen ‘shighe u ôron ijir’ shon la Aôndo una kure ijir, una va a mtsaha kpaa ye. Ka shighe u ôron ijir la una mase kuusu “ayange a masejime” ne ye, man ka shighe shon je se lu ker hegen ne.—2 Timoteu 3:1.

Doo mbaperapera er ve nyer ken ‘shighe u ôron ijir’ shon ne yô, ka ve loho u dedoo je. Gadia ka shighe u Aôndo una va ior nav a mpever je ne, mbara mba ve ye ican sha ikyev i botar u a mgbough a ipila kpishi, kpa a gem a ban a dooshima ne.

Kpa cii man ‘shighe u ôron ijir’ ne una mase za kuren sha mtim u botar ne yô, mba taver se ishima nahan, ér: “Cia nen Aôndo, na nen Un icivir” kpaa. Ú ngu eren nahan kpa? Ú ngu wer u kaan sha ityumbuzwaa ér, “M na Aôndo jighjigh” la tsô, maa kuma je ga. (Mateu 7:21-23; Yakobu 2:19, 20) Aluer se mba cian Aôndo sha inja yô, se na un icivir kpaa. Shi se pav a ifer kpaa. (Anzaakaa 8:13) Mciem mara maa wase se, kwagh u dedoo una doo se ishima, kpa se gema se kôr kwaghbo ihyom. (Amoshi 5:14, 15) Aluer se mba civir Aôndo yô, se sule iyol se kegh ato a na. Se kera cinge eren akaa agen je a gande se u ôron Bibilo i i lu Mkaanem nam la hanma shighe ga. Se suur sha a na hanma shighe cii a ishima i môm. (Pasalmi 62:8; Anzaakaa 3:5, 6) Mba ve civir un sha mimi yô ve kav ér ka Un a gbe sha man tar ye, shi ka un kpaa á lu Tor u Hemban Cii kpaa ye, nahan ka ve gema ayol a ve ve wa sha ikyev na, ve fa je ér ka un a lu a ian i nengen sha uma ve ye. Aluer se gbidye kwar man se kav ser se mba veren ishima sha akaa ne er ma se ver la ga yô, de se hii hegen je, se kera timbir a timbir ga.

Shighe u ijirigh shon u ortyom u sha ôr kwagh ter la shi mba yer un kpaa ér ‘iyange i Yehova.’ Ngise imba iyange la i tser ior mba ve lu ken Yerusalem la ken inyom i 607 C.S.W. la, gadia ior mba ken gar la ungwa acin a tan a Yehova ta sha ikyev i uprofeti nav la ga. Er ve lu wan a wa ahô ken asema ve veren shighe u ve nenge ér iyange i Yehova ia va yô, nahan ve hemba veren uuma vev sha zongo cii. Yehova ta ve icin kaa ér: “Ngi van fefa je.” (Sefania 1:14) Shi ‘iyange i Yehova’ igen i va sha Babilon u ngise la ken inyom i 539 C.S.W. la. (Yesaia 13:1, 6) Er ior i Babilon suur sha ugirgar vev kua mbaaôndo vev yô, uprofeti mba Yehova lu tan icin ciligh ciligh je kpa, ve hure kera. Kpa iyange igen tugh mbu il yô, zege Babilon yôhôr hen tugh mbula je, gba, Mbamedia man Mbapershia kar ngohol tahav.

Kanyi i̱ tser se nyiana? Ka “iyange i Aôndo” igen, i i hembe vihin cii yô. (2 Peteru 3:11-14) Aôndo ôr “Zegebabilon” ijir, kure je. Sha kwagh u í nger ken Mpase 14:8 yô, ortyom u sha yôô nahan, ér: ‘Zegebabilon yôhôr ve.’ A yôhôr kera. Mayange una kera fatyô u yangen mbacivir Yehova kwagh ga. Í pon hôngor na kua ave a á we ken uitya la kpaa cii, hingir ken igbar. Hegen shighe u a mase timin un kera gburu gburu la mgbôghom. Ka nahan ve Bibilo i taver ior hanma ijiir cii ishima, i kaa nahan ye, ér: “Due nen ken a na [ken Zegebabilon] kera sha er né nyôr nongo sha asorabo a na ga, shi né ngohol atsan a tseren un la kpaa ga yô, gadia asorabo a na hingir tihi tav je ar Sha, Aôndo kpaa umbur afer a na.”—Mpase 18:4, 5.

Zegebabilon kanyi? Ka mciviraôndo ú á samber sha tar wuee, a bee Babilon u ngise yum la. (Mpase ityough 17 man 18) Gbidye ase kwar nenge igbenda i ve zough yô:

• Upristi mba Babilon u tsuaa la yange ve lu ityough ken pati u tar ve cou cou. Kape nyian kpa kwaghaôndo a lu eren kpuun je la.

• Ka upristi mba Babilon u tsuaa mbara yange ve kenden atôndo a uitya ken tar ve ye.  Nyian kpa ashighe kpishi ka í lu kwaghaôndo je a hemen tseer tseer, á veren shoja iveren ér ve̱ za nôngo ityav ye.

• Atesen man aeren a Babilon u tsuaa la ngise nyôr a tar la ken dang u kpilighyol kpishi. Er mbahemenev mba kwaghaôndo nyian ve daa ityesen i Bibilo í sha kwagh u ieren i vough la ve gbihi ken ijime yô, dang u eren zende tembe ken mbahemenev vev kua ken ishamior i zan adua kpaa. Shi kwagh u vesen je yô, er Zegebabilon a zeren keren ugomoti mba taregh ityô yum yô, Mpase yila un ér ka gbaga.

• Shi Bibilo kaa kpaa ér Zegebabilon tema kundu kundu, ‘ishar ngi haan un iyol.’ Ken Babilon u sha ayange a ngise la, í tôndo inya kpuun í na sha ci u tempel, nahan upristi hingir uzegembaiorov mba eren kpenga taveraa, hingir mbainyarev. Nyian kpa kape í lu je la, dugh ajiir a civir Aôndo her a Zegebabilon á lu a mi la sha je kpa, ngu a ikpenga kua akaa agen kpete kpete. Atesen na kua umemyol nav mbara cii mba ve un a inyaregh yôun, shi kape akaa na ne a ve mbakpengav mba sha tar kpa a inyaregh je la.

• Ieev man ahir a eren man ishor i kpehen cii yange dumbur sha ayange a Babilon u tsuaa la, di vough er nyian kpa á lu sha ajiir kpishi nahan. Sha ayange la i nengen ér ku ka a ka di gbenda u karen yemen sha inja uma igen tsô. Tar u Babilon la mgbough a utempel kua ajiir agenegh a civir mbaaôndo kposo kposo, kpa ior i Babilon gema hendan a mba civir Yehova. Zegebabilon kpa na akaa shon ne jighjigh, shi aeren na kpa kaha ga.

Sha ayange la, Yehova tuur ityar igen kua akumautya ken ijime ér a̱ tsaha mbara mba ve zer huren atindi na kera, ve zer vendan u eren ishima na la. Ka nahan ve Mbaashiria va tim Samaria gburu gburu ken inyom 740 C.S.W. la ye. Ior i Babilon vihi Yerusalem ken inyom i 607 C.S.W. la, Mbaroma di mase va vihin un ken inyom 70 S.W. la. Ken masejime yô, Mbamedia man Mbapershia di va hemba Babilon, tim un ken inyom 539 C.S.W. la. Bibilo tsengapasen ér, sha ayange ase ne di yô, ugomoti mba sha tar vea gema a ta num sha “idyakwase la” er ka inyamkyume nahan, vea ngohol un akaa, una hingir aveve una hungwa idyelegh, una pon mlu na jim la una haa won bong. Vea tim un vindi vindi.—Mpase 17:16.

Sha mimi je ugomoti mba sha tar vea er kwagh nahan je kpa? Bibilo kaa ér ka “Aôndo [una] na ve ken asema a ve” ye. (Mpase 17:17) Kwagh ne una er kwa môm kpoo, a kunda iyol, á kpiligh iyol kpaa, ú ngu wer ka kwagh u ma or nana vande fan tsuaa ga, shin ka kwagh u una er tegh tegh kpaa ga.

Kanyi kwagh í doo u ú ere? Pine iyol you wer: ‘M hanger akuur gbang ḿ ngu ken kwaghaôndo u a iv a atesen a bo kua aeren a bo, nahan á tese ikyav gbar gbar ér un kpa un ngu ken Zegebabilon la heree?’ Wea lu ker cou cou ga je kpa, ú fatyô u pinen iyol you wer: ‘M de mer jijingi na a̱ bende a mo shinii?’ Ka nyi jijingi laa? Ka jijingi u lumun ijimba i eren, hemban soon uyôughyôughmbaakaav a Aôndo, shin u huren kwagh u Mkaanem ma Yehova ma kaa la kera sha apera (shin a̱ lu avurakaa je kpaa.) Gbidye kwar sha mlumun u ú na la zulee.

Aluer ka u Yehova una lumun se yô, saa aeren a ase kua isharen i se lu a mi ken ishima la kpaa cii ia tese gbar gbar ér mimi je se mba ior i tar u Zegebabilon ne ga. Ka u se vihi shighe ga cii. Bibilo ngur tan se icin ér mkur una va kwa môm kpoo yô, shi i kaa kpaa ér: “Kape á mgbegha zegegar u  Babilon kera sha agee, á kera zua a na ga je ne.”—Mpase 18:21.

Kpa á lu cii la ga. Ken vegher ugen yô, ka sha ‘shighe u jirigh’ la Yehova Aôndo una ôr mbahemenev mba sha tar cii ijir ye, kua mbagenev mba ve vende hemen na u mimi ú sha ikyev i Tartor u sha, ú a we Yesu Kristu sha ikyev la cii. (Mpase 13:1, 2; 19:19-21) Mpase u sha mnenge u í nger ken Daniel 2:20-45 la tese hemen u taregh, hii sha ayange a Babilon u tsuaa la je zan zan va ar sha zege eev mbu í e̱r sha zenaria man azurfa man togula man iyôugh man inyatyuu la. Kwaghôron u profeti shon ôr kwagh u ayange ase ne kaa nahan ér: “Aôndo u Sha Una ver tartor ugen u ua gba mayange ga yô.” Shi hide sha kwagh u Tartor la ua er sha ‘shighe u jirigh’ u Yehova la yô, Bibilo kaa ér: “Ua hembe ityartor igen ne cii avur avur, ua tim i, kpa u yô, ua lu gbem sha won.”—Daniel 2:44.

Bibilo ta mba ve civir Aôndo sha mimi la icin ér ‘tar u̱ de kera doon ve ishima ga’—inja na yô ve̱ nyagh uma u tar u ú lu a Aôndo paleghaa ú hômon a mi la. (1 Yohane 2:15-17) Akaa a ú we ishima wer ú er la man aeren a ou cii, nga tesen ér we ú ta ikyaa a Tartor u Aôndo je ú shi uwegh ga kpa? Sha mimi je ú veren kwagh u Tartor hiihii ken uma wou kpa?—Mateu 6:33; Yohane 17:16, 17.

[Ngeren u kiriki u a lu sha peeji 14 la]

Mkur Una Va Hanma Shighe?

“Ka hen shighe u ne ver ishima ga la je, Wan u or Una va ye.”—Mateu 24:44.

“Kuran nen gadia ne fa iyange shin ihwa kpaa ga.”—Mateu 25:13.

“Una bunde ga,” una ngôôr kpaa ga.—Habaku 2:3.

[Ngeren u kiriki u a lu sha peeji 14 la]

Luun Er Wea Fe Shighe yô Kwagh Ma a Kaha Shinii?

Luun er wea fe dedoo wer anyom mase shin her kpuaa cii ve, Aôndo una va a ijirôron nahan, ma ú nyôôso uma wou hegenee? Aluer mkur u tar u tse ne ngôôr hemba er yange ú hen la yô, maa iyol kpe ú, ú vôr a tom ú shiren Yehova shinii?—Mbaheberu 10:36-38.

Er se fe shighe jighilii ga nahan, kwagh ne na se ian i tesen ser se mba civir Aôndo a ishima i môm, ka sha ci u mtsera u se zua a mi la se civir un ga. Mba ve fe Yehova yô, ve kav dedoo ér, u keghen ér shighe a̱ va zulum tsô vea civir un a ishima i tseen la, Aôndo ti una lumun a mi ga, gadia un nengen er ishima i or i lu ker la.—Yeremia 17:10; Mbaheberu 4:13.

Mba Yehova a doo ve ishima sha mimi yô, mba veren un ken hemen sha hanma kwagh cii. Mbakristu mbagenev mba eren tom u sha tôndo, di er ior mbagenev kpa ve eren nahan. Kpa, ishimaveren ve yô, ka u vea lu mbainyarev ga, kpa ka u vea ker ime-mnger, kua ankwagh u vea ya á shí á na orgen ken ijime kpaa tseegh. (Mbaefese 4:28; 1 Timoteu 6:7-12) Shi ve kpa mba tem mba memen, mba ember, kpa isharen ve yô ka u i kundu ve iyol tsô, mba eren akaa ne ér hanma or cii nan ngu eren á yum yô ve kpa vea er keng, ga. (Marku 6:31; Mbaromanu 12:2) Saan ve iyol u eren ishima i Aôndo, er Yesu Kristu kpa ngise saan un iyol nahan.—Pasalmi 37:4; 40:8 .

Sar Mbakristu mba mimi u vea lu her uma, vea civir Yehova gbem sha won. Er i gbe u vea kegh ica a war gban cii ve, vea mase va zuan a averen agenegh nahan kpa, ngula pande ishimaverenkeghen i ve lu a mi i lun uma gbem sha won la ga.

 [Ngeren u kiriki/​Foto u sha peeji 15 la]

Ikyaa i Hementor

Cii man se kav ityôkyaa í í ne ve Aôndo a de ér ican i yan i dumbur yum nahan yô, saa se vande fan ikyaa i hementor la a wanger se. Hementor kanyi? Ka tahav man ian i or nan lu a mi u hemen yô.

Er Yehova a lu Orgbanakaa yô, nahan ngu a ian i hemen sha tar cii, kua ior mba ve lu sha ú cii. Nahan cii kpa, Bibilo pase se ér sha mhii u orumace je, í huna hementor u Yehova la. Satan Diabolo senge wener Yehova wa myange gande, shi senge kpaa ér Aôndo tsugh mbamaren asev mba hiihii mbara sha kwagh u a kaa ér vea per tindi u Aôndo vea er kwagh sha ishima ve ve, una er ve la, shi kaa kpaa wener jim je yô a hemba kpen ve iyol aluer ve hemen ayol a ve, ve ta Aôndo ibalegh yô.—Genese ityough 2 man 3.

Luun er Aôndo yange una tim mbahembanato mbara kera fese yô, yange ma tese tahav nav, kpa ma gema ma kure imbwase i í kaa un la ga. Nahan Yehova tìm mbahembanato mbara her ave ave je ga, kpa gema de ér mbatyomov mba shaav man uumace cica cii ve̱ nenge kwagh u ihyembeato ia va a mi yô. Er kwagh ne a ve a ican i yan nahan kpa, shi ka ishimawan na ne i ne ve se kpa í va hingir u a mar se ye.

Heela tseegh ga, Yehova er kwagh ugen kpaa sha er, uumace mba vea ungwa imo na shi vea na naagh ku ipaan ku Wan na kura jighjigh cii yô, á va sagh ve ken ikyangenev mbi isholibo kera kua mnyoon u i ve a mi la, vea lu uma ken Paradiso yô. Aluer hingir kpee yô, vea nyôr ken mlu ne sha mnder u shin mbakpenev la.

Ian í Aôndo a ne ér i kure ikyaa shon ne shi í na yô, mba civir un zua a ian i tesen ér vea wuese mdoo u ve doo un ishima la, shi vea fatyô u tesen mtil sha mimi ve hen Yehova sha hanma ian cii. Ka hange hange u saa á kure ikyaa i hementor u Aôndo la, kua ikyaa igen i mtil sha mimi u orumace la kpaa keng ve, ior vea wa tindi ikyo sha inja shin tar ye. Kpa aluer ior mba wan tindi ikyo ga yô, mayange a fatyô u zuan a bem u mimi sha won ga. *

[Ngeren u shin kpe]

[Foto]

Hemen u patii ú ú samber ú tser tar sha won cii ne ua kure