U Ungwan Kwagh La Ngise War Uuma Vev

YESU KRISTU vande tan icin tsuaa ér a va tim tar u Mbayuda la a mcivir ve u har sha tempel u Yerusalem la kpaa cii. Iyange i mtim la una va jighilii yô, pase ga. Kpa gema pase akaa a aa lu zan hemen zan zan mtim la una mase van yô. Nahan á taver mbahenen nav ishima ér ve̱ lu tsevaa ve̱ kuran, shi ve̱ yevese ve̱ due hen bo jiir la kera.

Yesu tsengakaan nahan ér: “Zum u né nenge akumautya aa kase Yerusalem á wa atô yô, fa nen je ner, mtim na kuma ve.” Shi kaa kpaa ér: “Zum u nea nenge kwaghndôhôrshima u nan mtim . . . la, er lu tilen ken icighanjiir yô, . . . zum la, mba ve lu ken Yudia, ve̱ yevese ve̱ yem sha iwo.” Yesu taver mbahenen nav ishima ér ve̱ de hidi ijime ér vea za tôô akaa ve ga. Lu u saa vea yevese fefa keng ve, vea war ye.—Luka 21:20, 21; Mateu 24:15, 16.

Er ior Yerusalem zer hendan a gomoti u Roma gbem yum yô, Cestius Gallus hemen akumautya a Roma yem ken Yerusalem ken inyom i 66 S.W. la sha u za been a ayôôso shon. Za je za nyôr ken gar la, kase tempel kpa wa atô. Gar cii num kpugh. Mba ve lu tsevaa ve lu kuran yô, ve kav je ér aahe sôôn van. Kpa ma ian lu i or a yevese je kpa? Cestius Gallus gba nuren kpoo a ityôkyaa shio tsô, maa due gar won a akumautya na cii. Mbayuda mba ve lu hendan a ve la cir ve ijime gba zendan. Lu shighe u yevese duen Yerusalem imbusu, undun haregh u Yudia la jimin cii yemen kera je la!

Mba ker ken inyom igen yô, akumautya a Roma za hide, kwa ne yô lu Vespasian lu kurutya ve ye, un vea wan na Titu imôngo. Ityav maa samber tser tar la cica cii. Mba nyer ken inyom i 70 S.W. la je tsô maa, Mbaroma haa afo ningir Yerusalem sha akumautya, ve wa un atô sha ikyav mbi utyaav. Í yisa hanma hua ú or a kar ve nana war cii. (Luka 19:43, 44) Ior gba gban anyiman ker ayol a ve ken atô gar, sôngon ayol a ve. Mba ve mase shin ker uma la cii Mbaroma wua, mbagenev di ve kôr, ve yem a ve uikyangen. Ve tìm gar la gburu gburu, tempel u lu ker la kpaa ve hembe vindi vindi ve har inya. Sha kwagh u Oryuda u timen sha akaa a mbayiase u sha derianyom u hiihii u í yilan ér Josephus la ôr yô, ityav mbira wua Mbayuda je hemba iorov miliôn jimin. Tempel la kpa mayange í kera hide í mar un ga.

Luun er Mbakristu yange vea lu ken Yerusalem her zan zan í ar ken inyom i 70 S.W. la nahan,  ve kpa kape ma i wua ve, shin ma í kôr ve ma i yem a ve uikyangen di er yange i er a ior mbagenev cii nahan je la. Kpa mba timen sha akaa a mbayiase mba sha ayange a tsuaa la kaa ér Mbakristu tativ ungwa icintan i Aôndo, nahan ve yevese ve due Yerusalem imbusu, kua haregh u Yudia la cii, ve yem sha iwo i í lu̱ vegher u sha ityoughkitaregh ki Ifi u Yordan la. Mbagenev za tema twev ken Pela, ken tiôntar u Perea la. Ve due ve undu Yudia, shi ve kera za tôndo ve hide ga. Ka ato ve a veren sha icintan i Yesu la na ve, ve war ishôm ye.

Ka A̱ Ta Icin sha Kwagh man Wea Fa Dedoo Wer Icintan la Due Ape Á Er Asenge a Í Ga Nahan, Ú Karen sha Mi Fese Kpa?

Ior kpishi ka vea zer ungwan icintan sha akaa wue wue, kpa akaa la aa kera va er nahan ga yô, a̱ mase tan icin kwagen er ma nyi kpa, ve hure kera. Kpa aluer ú ngu ungwan icintan yô, iyange igen ú war ishôm.

Ken inyom i 1975 la í ta icin ken tar u Caina ér tar ua tenger. Mbatomov mba gomoti maa kar a kar sha tom ve je. Ior kpa kera tema a tema ga. Kwagh ne na yô, ior war udubu udubu.

Gema ken tar u Filipin di yô, ken uwer u Aipor ken inyom i 1991 la, ior mba ve tema twev hen kpewoo u Uwo u Pinatubo la ve kaa ér ve nenge mnyim lu duen sha uwo shon kua aimgbôr kpaa. Gbaatom u nengen sha tartenger man m-usa u tar u ken tar u Filipin shon, u í yer ér Philippine Institute of Volcanology and Seismology la, maa ta icin ér ior ve̱ lu tsevaa, gadia kwaghbo sôon van. Fese je maa í kura ior udubu udubu i mough a ve hen ijiir la kera. Sev mbu aven pepe pepe sha iyange i Jun 15 ken inyom shon nahan, uwo la maa bughur kpuu, amgbiôr a tseen er í jiir á sha atse nahan tsenda yem sha hiinii, sen haa shin inya, cir utsa mba hen ijiir la cii. Er ior udubu udubu ungwa icintan la yô, ve war.

Bibilo ta icin ér botar u á lu hegen ne sôôn kuren. Se mba ken ayange a masejime hegen. Er mkur a mgbôghom hegen nahan, ú ngu tsevaa ú ngu kuran kpa? Ú ngu nôngon wer ú due hen ijiir i kwaghbo a lu la kera kpa? Torough we iyol u tan mbagenev icin wer ve kpa ve̱ er nahan kpa?

[Foto u sha peeji 20 la]

Ior kpishi yange ve ungwa icintan nahan ve war zum u Uwo u Pinatubo ùsà tsenda amgbiôr a tseen wuee la

[Foto u sha peeji 21 la]

Mbakristu mba yange ve ungwa icintan i Yesu la ve war zum u i tìm Yerusalem ken inyom i 70 S.W. la