1-3. Kanyi i ve a mseer u iyenge i icombor i lun a ormaren mômô, man ka nena mba ve lu ker la i bende a ve?

IYILA icombor i lun a ormaren môm er “inja tsombor u u lu hemban vesen cii yô” ken United States. Kwagh ne ngu nahan ken ityar igen kpaa kpishi. Ingegh ki ivaa paven, ayem a yevese, m-undu u ivesegh, man mar u uôn ken won u ivese la ve va a atsan tsung sha mbamaren man mbayev umiliôn imôngo.

² “M ngu anyom 28 man m ngu kwasecôghol a ônov uhar,” kape ngô ugen u lun ormaren tswen kaa la. “M ule kpishi sha ci u m soo u yesen ônov av a ter shio ga. Ka inja er kwagh gba ma or tsô kpaa sha kwagh wam ga yô. Ônov av ka ve nenge mliam am ma vaan acin imôngo man kwagh la ngu benden a ve.” Dugh mnenge u nôngon a mbamlu amba er ishimavihin, ibo i nan, man mtswenem kera yô, mbamaren mba lun tswen kpishi tagher ishigh a ican i kôron tom ken won u ya shi eren akaa hen ya kpaa. U môm yange kaa er: “U lun ormaren tswen ka inja er u keren ako imôngo sha hiden kôron yô. Ú karen iyol iwer ataratar tsô, maa ú fatyô u keren ubol unyiin sha shighe môm. Kpa ú kôron cio u eren kwagh ne nahan je tsô, orgen nana kende ú bol u he!”

³ Mbayev mba ken icombor i lun a ormaren môm la ashighe kpishi ka ve lu a akaa a vea nôngo a mi yô. Alaghga a gba u vea kôr mbamlu mba ken asema a ve taveraa zum u ormaren nan yem kera kpoo shin nan kpe yô. Hen mbayev kpishi m-yem u ormaren la ka a va a akaa a vihin tsung ken ave.

4. Ka sha nena se fe ser kwagh gba Yehova sha icombor i lun a ormaren mômô?

 ⁴ Icombor i lun a ormaren môm yange i lu sha ayange a Bibilo la. Kwa kimbir kimbir Icighanruamabera ôr kwagh u “ancôghol” man “kwasecôghol.” (Ekesodu 22:22; Duteronomi 24:19-21; Yobu 31:16-22) Yehova Aôndo yange gema jime sha mlu ve la ga. Orpasalmi yange yila Aôndo er “ka ter u ancôgholov, man orjir u kasev mba côgholov.” (Pasalmi 68:5) Mimi je, Yehova ngu a imba iko i wan shon nahan vough sha icombor i lun a ormaren môm la nyian! Jim yô, Mkaanem nam na akaawan a aa wase ve u zan vough yô.

5. Kanyi mzeiyol ka i gba u mbamaren mba lun tswen vea tagher ishigh a mi hiihii?

⁵ Time ase sha tom u nengen sha ya la. “Ashighe nga kpishi a ka i sar ou u nomsoor ma nan lu ikua yô,” kape kwase u paven ivaa ugen lumun la, “ka i lu inja er mato wou ka una eren ayôôso man wea fa hen ape a dugh ga nahan.” Nomso mba ve sember paven ivese shin kwase ve a sember kpen yô a kpiligh ve iyol a zege tom u i gbe u vea er hen ya hegen kpee la. Hen mbayev yô, m-sarem u akaa hen ya la ka a seer mlu u kera ke kera man mciem.

6, 7. (a) Ka ikyav i dedoo i nyi yange “kwase u injaa” u ken Anzaakaa la vere? (b) Ka nena u lun a ishimaveren sha ityom i hen ya la ka i wase uya mba lun a ormaren môm laa?

⁶ Kanyi ia wase? Ver ikyav sha ieren i “kwase u injaa” u i ôr kwagh na ken Anzaakaa 31:10-31 la. Iniembe i akaaeren a na kpiligh iyol—u yamen, u teen, kwaghkoron, iweryôron, kpenga u wan akaa ajia, tom sule, man u eren kpenga kpaa. Kwaghmyer na kanyi? Yange lu a ishimaveren tsung, a er tom pepe zan zan aikie shi a nder tsuaa sha u hiin akaa na a eren. Shi yange eren akaa na sha inja sha inja, a wa ityom igen sha ikev i ior shi a nenge sha akaa agenegh sha ave na. Ka kwagh u cier iyol ga er yange i na un iwuese yô!

 ⁷ Aluer ú ngu ormaren u lun tswen yô, wa iko sha ityom you i eren hen ya tsung. Zua a mkom ken imba tom la, sha ci u ngun ka a seer kpishi sha u nan ônov ou msaanyol. Nahan cii kpaa, mser u akaa vough shi u eren akaa sha inja sha inja la kpaa ka kwagh u hange hange. Bibilo kaa er: “Mbamhen mba ortseenshima, ka sha u kwagh ma a ngee yô.” (Anzaakaa 21:5) Ter u lun tswen ugen lumun er: “M henen sha kwaghyan u eren ga zan zan saa ijen a kôrom.” Kpa iwer i i vande wan ago iyol sha u eren yô ka i hemba lun a iwasen ken iyol shi ka i hemba nyohon a i i gbe eren ayem ayem la. Shi alaghga a gba u ú hen u eren tom ave a ou sha igbenda i he. Sha u teman idyu a azende a lun a mfe, ôron ityakerada i tesen akaa a eren, shi pinen mba eren ityomavee yô, ungô mbagenev mba lun tswen hen u shien ivue sha iyou, zolon gôngul mnger, shi sôron akaa a kiriki ken kwaghhendan kpaa.

8. Ka nena mbayev mba ormaren môm vea wase hen ya?

⁸ Doo u a pine mbayev er ve̱ na iwasenee? Ngô ugen u lun tswen yange na ityôkyaa er: “Ka ú soo u kimbin sha mlu her ga u ormaren ugen la sha u heghem tom u mbayev.” Alaghga ieren la a lu sha inja kpa ka hanma shighe u eren nahan la a wase wan ga. Mbayev ikaior mba cian Aôndo sha ayange a Bibilo la yange i na ve ityom i i kom sha ave yô. (Genese 37:2; Icam i Hemban 1:6) Nahan, shin er i doo u ú wa iko sha u tôôn mbayev ou ikyav mbi ganden ve ga nahan kpaa, ú lu tsevaa sha u nan ve ityom anza er u kiren agbande kua u veren iyou ve tsembelee nahan. Er nan ne er akaa agen imôngo ga? Kwagh ne una saan iyol tsô.

9. Er nan ashighe kpishi ungô mba lun tswen ka ve lu a ican i inyara?

⁹ Mbamaren mba lun tswen kpishi ka i taver ve u kuren mbamgbe vev mba sha inyar la, man agumaukase a  lun a noov shio a a lu ungô yô ka i hemba taver ve cii. * Ken ityar i gomoti a ne ior iwasen yô, alaghga a gba kpee u a pine iwasen ne, abunde kera kera kpa a zua a í zan zan a kar zuan aa tom. Bibilo lumun er Mbakristu ve̱ ngohol imba mne la zum u i gbe kpee u vea ngohol yô. (Mbaromanu 13:1, 6) Kasev mba côgholov man mba paven ivese ka ve lu ken imba atsan ne. Kpishi, er i gbe u vea hide vea nyôr tom zum u ve vande lun hen ya anyom imôngo yô, ashighe kpishi vea fatyô u zuan aa tom u van a aninyar cuku tseegh. Mbagenev ka ve nôngo u seer mlu ve sha u nyôron tom henen shin anmakeranta u tiônôô.

10. Ka nena ngô u lun tswen nana pase ônov mba nan ityôkyaa i i gbe u nana ker tom u erene?

¹⁰ I̱ de kpiligh we iyol ga aluer saan ônov ou iyol ga zum u ú lu keren tom yô, man de ne iyol you ibo kpaa ga. Kpa, gema pase ve ityôkyaa i i gbe u ú er tom keng yô, shi wase ve u kaven er Yehova soo er u̱ nenge sha ave. (1 Timoteu 5:8) Ken hemen yô, a hoghol ônov ou. Nahan cii kpaa, nôngo sha afatyô wou cii u vihin shighe a ve er mver u ashighe a tom a ou a neu ian la. Imba dooshima u tesen la una wase u panden mnyoon u alaghga m-ban u inyar una va a mi sha tsombor la.—Anzaakaa 15:16, 17.

11, 12. Ka akighir a nyi i gbe u mbamaren mba lun tswen vea kura kpeele, man ka nena vea fatyô u eren kwagh ne?

¹¹ Ka mlu u gbaaôndo u mbamaren mba ve lu tswen yô ve̱ lu a ônov vev ikooso kooso, nahan kpa doo u a wa iko sha er akighir a Aôndo a ver her atô u mbamaren man ônov la a kar á ga yô. U tesen ikyav yô, kwagh a fatyô u nzughul tsung aluer ngô u nan lu tswen la nan ngu a ishimaveren er wan u nan u nomso la a̱ tôô ityom i orya  shin nan tôô wan u nan u kwase hingir or idyu u nan, nan ngu zan wanye kwase la iyol sha u pasen nan mbamzeiyol mba vesen yô. U eren nahan la ka vough ga, ka kwagh u kpen alegh, shi alaghga a lu u tumbul a wanye la kpaa.

¹² Taver ônov ou asema wer, er we u lu ormaren yô, ú wa iko sha ave—ka u ve vea gema vea wa iko sha awe ga. (Kar 2 Mbakorinte 12:14.) Ashighe agen yô, alaghga a gba u or nana wau kwagh shin nana nau iwasen. Ker í hen mbatamen Mbakristu shin hen kasev Mbakristu mba kaven kwagh, i̱ de lu hen ônov ou mba ve lu iyev la ga.—Titu 2:3.

13. Kanyi mzeiyol sha kwagh u tsaha alaghga ngô u lun tswen la nana tagher a mini?

¹³ Alaghga a taver u fan er nomsoor ka or u nan tsaha taveraa ga, kpa alaghga kwase nana zua a mbamzeiyol  sha gbaa ne. Kape ngô u lun tswen ugen kaa la: “Ônov av mba nomso mba a alegh a iyolough kua akenge a nomso. Ashighe agenegh ka i taver u eren kwagh a akperan a tan ken ishima shio shin u lamen sha ikyenge i leghemee kpaa shio.” U seer yô, alaghga ú lu zungwen sha ku u or u doon we ishima u yange u vôso la heregh, shin alaghga ishima you ia lu nan we ibo her shin ishima a lu vihin we sha mpav u ivaa la. Aluer we man or u ngise u vôso la ne mba a ian i nengen sha wan imôngo yô, alaghga a lugh inja er hemba doon wan wou u lun vea or wou u ngise la nahan. Ambaakaa ne nahan aa na a taver u nan tsaha sha gbenda u vough.

14. Ka nena mbamaren mba lun tswen vea lu a mnenge u vough sha tsaha u nana?

¹⁴ Bibilo kaa er “wanye u i gbe den nan tsô yô, nana na ngô u nan kunya.” (Anzaakaa 29:15) Ú ngu a ishuen i Yehova Aôndo sha u eren shi nan atindi hen tsombor, nahan de haan iyol inya sha ci u ibo i nan, afanyô a vaan, shin mciem ga. (Anzaakaa 1:8) Mayange de geman ashe kera sha atindi a Bibilo ga. (Anzaakaa 13:24) Nôngo u eren sha mkav, sha gbashima, man dông kpaa. Shighe a karen yô, mbayev kpishi vea dondo. Nahan kpa, a gba u ú time sha mbamlu mba ônov ou. Kape ter u lun tswen ugen a kaa la: “Tsaha wam yange u lu sha mkav sha ci u ishima i yange i ta ve kwe sha ku u ngô ve la. Ka m lam a ve sha hanma ian cii. Ka se lu a ‘ashighe a lun ikooso kooso’ zum u ka sea yaan kwaghyan u aikie yô. Ka hen zum la ka ve ôrom akaa ave a ken myer la jim ye.”

15. Kanyi i doo u ormaren u nan pav ivese la nana palegh u ôron zum u nan lu lamen sha or u ngise nan vôso la?

¹⁵ Aluer ú pav ivese yô, kwagh u dedoo môm ve ken mlaha u or u ngise ú vôso la ga. Zwa zôhôn u mbamaren ka u nyoon mbayev man ken hemen yô ua pande icivir ve hen ne uhar cii. Sha ci ne yô, palegh u ôron akaa a nyoon ken ishima anza er: “Ú ngu di tsô er teru yô!” Nyityô kwagh i or u ngise ú vôso la a er ou je kpaa,  nomsoor shin kwase shon la nan ngu ormaren u wan wou her, man wan la gba u nana zua a dooshima, ishimaveren, man tsaha u mbamaren mba uhar mbara. *

16. Ka mbamser mba ken jijingi mba nyi i doo u vea lu vegher u tsaha u nan hen ya u ormaren u lun tswene?

¹⁶ Er i vande pasen ken ityouv mbi karen mbila nahan, tsaha kua ityesen man kwaghwan, ka u gbidyen tseegh ga. A fatyô u yangen mbamzeiyol kpishi sha u sôron ian veren sha ci u ityesen i ken jijingi. (Mbafilipi 3:16) U zan mbamkombo mba Mbakristu hanma shighe la ka kwagh u hange hange. (Mbaheberu 10:24, 25) Man kape u lun a Bibilo i henen hen tsombor hanma sati kpaa i lu je la. Ka mimi, u zan hemen a imba kwaghhenen la ka kwagh u kiriki ga. “Ka wea been tom u ken sev mbula yô, mimi je ka i sar ou ape memen,” kape ngô u wan iko ugen a kaa la. “Kpa ka m wa ago iyol ken ishima yam u henen kwagh a wan wam u kwase, m fa je mer ka kwagh u i gbe u a er kpee yô.  Mimi je kwaghhenen wase u hen tsombor la ka a na un msaanyol!”

17. Kanyi se fatyô u henen sha myese u dedoo u Timoteu ikyar u Paulu yange zua a mi laa?

¹⁷ Akperan nga ga yange i na Timoteu ikyar u apostoli Paulu ityesen ken akaawan a Bibilo sha ikev i ngô na man ngô u ngô na—kpa yange lu sha ikev i ter na ga. Nahan kpa, nenge imba Orkristu u tseer tseer u Timoteu yange hingir sha wono! (Aerenakaa 16:1, 2; 2 Timoteu 1:5; 3:14, 15) We kpaa ú fatyô u lun a ishimaverenkeghen i zuan a akaa a dedoo aluer ú nôngo u yesen ônov ou “sha mkôôm man kwaghwan u Ter” yô.—Mbaefese 6:4.

18, 19. (a) Ka nena mtswenem maa due ken igbar hen ormaren u lun tswene? (b) Ka kwaghwan u nyi i ne sha u wasen iyol kôron tsaha sha asaren a iyolougho?

¹⁸ Ormaren u lun tswen ugen yange shir ishima kaa er: “Zum u ka mea hide hen ya man mea nenge a akur a iyou a anyiin la, man hemban je yô shighe u mbayev ve yav yô, mtswenem jim ka ma cirim iyol.” Een, ashighe kpishi mtswenem ka ma lu mzeiyol u hemban cii u ormaren u lun tswen ka nan lu a mi yô. Ka mlu u gbaaôndo u lun a isharen i zuan a mlu u wese wese man mlu  u biishii u ken ivese la. Kpa doo u or nana nôngo u sôron mzeiyol ne sha hanma gbenda ciilii? Sha ayange a apostoli Paulu la, kasev mba côgholov mba lun a mhem iyol mbagen de er “asaren a ve la [a̱] urugh ve sha u ve̱ de kwagh u Kristu yô.” (1 Timoteu 5:11, 12) U den er asaren a iyolough a̱ kar a̱ pir akaa a ken jijingi la a lu kwagh u vihin kpishi.—1 Timoteu 5:6.

¹⁹ Orkristu ugen kaa er: “Asaren a kwagh u yavaor la ka a lu taveraa je, kpa ú fatyô u kôron á. Zum u mhen la a veu ken ishima yô, mayange de henen shami ga. Gba u ú dugh un kera. Shi ka i wase kpaa u henen sha wan wou.” Mkaanem ma Aôndo wa kwagh er: ‘Wua nen alegh a en a sha ityoronshima la.’ (Mbakolose 3:5) Aluer yange ú lu nôngon sha u ú wua asaren a ou sha kwaghyan yô, ú ôr umagazin mba ve tese ufoto mba akaayan a nyohon tsung, shin ú ya ijende a ior mba ve lamen sha kwaghyan hanma shighe? Mayange ga! Ka mimi nahan sha kwagh u asaren a iyolough kpaa.

20. (a) Ka akaabo a nyi a yer a lu keghen mba ve lu sôôr mba nan jighjigh ga laa? (b) Ka nena mba ukwaav sha derianyom u hiihii la kua nyian kpaa ve nôngo ityav a mtsweneme?

²⁰ Mbakristu mbagenev nyôr u sôôr mba ve ne jighjigh ga yô. (1 Mbakorinte 7:39) Kwagh la bee mzeiyol vee? Ei. Kwase Kristu ugen u pav ivese yô ta icin er: “Kwagh ngu môm u a vihi je i hembe u lun kwav yô. Ka u vôson or u shami ga la!” Kasev mba côgholov Mbakristu mba sha derianyom u hiihii la yange mtswenem ma kôr ve kpee je, kpa mbagen ken a ve mba yange ve lu a mkav yô ve na shighe ve sha u ‘eren a mbavannya dedoo, u ôôn uicighanmbaiorov angahar, man u wasen mbaatsanev.’ (1 Timoteu 5:10) Mbakristu mba nan jighjigh nyian mba ve kegh anyom imôngo sha u zuan a or u cian Aôndo u vea vôso kpaa kape ka ve eren tom je la. Kwasecôghol u Kristu ugen u anyom 68 yange hii u zan kasev mba côgholov mbagen inya hanma iaven i a huan un cii. A kaa er: “M va kav mer sha u zan hen ave nahan, zan  hemen aa tom wam u hen ya shi nengen sha akaa am a ken jijingi la yô m kera ngu a shighe u lun tswen ga.” U tesen mbagenev kwagh u Tartor u Aôndo la hemba kan tom u wasen u dedoo cii.—Mateu 28:19, 20.

21. Ka sha nyi gbenda msen u eren man azende a dedoo aa wase u hemban mtsweneme?

²¹ Anyiman nga ga, ma twer ngu u sôron mtswenem fese je ga. Kpa a fatyô u wan ishima a mi sha tahav mbu hen Yehova. Imba utaha la ka i̱ va zum u Orkristu ka nana “taver ishima sha mzamber man msen u eren tugh  man atetan” yô. (1 Timoteu 5:5) Mzamber ka msen u sha gbashima, een, ka u sônon iwasen, alaghga je yô sha imo i genger genger man shi a mliam ashe kpaa. (Kar Mbaheberu 5:7.) U pasen Yehova ishima you “tugh man atetan” la una fatyô u wasen tsung. U seer yô, tem-imôngo u sha inja kpaa una iv hweeng u mtswenem la. Sha azende a dedoo a lun a mi yô, or nana fatyô u zuan a “mkaanem ma dedoo” ma taver ishima ma i er kwagh u ma ken Anzaakaa 12:25 la.

22. Ka kwar gbidyen u nyi ua wase zum u mbamlu mba mtswenem ve dugh ityough sha ashighe ashighe yô?

²² Aluer mbamhen mba mtswenem mba van ashighe ashighe—er i lu u vea va keng yô—umbur wer ma or môm u lun a uma u vough a mzeiyol shio nan ngu ga. Mimi je, ‘anmgbianev sha won cii kpaa’ mba yan ican sha ma gbenda môm ga yô ugen. (1 Peteru 5:9) Yange u pendan ishima sha akaa a tse. (Orpasenkwagh 7:10) Hide umbur akaa a dedoo a ú lu zuan a mi la. U hemban cii yô, taver ishima wer ú za hemen u kôron jighjigh u nan wou shi ú na ishima i Yehova msaanyol.—Anzaakaa 27:11.

23. Kanyi tom Mbakristu mbagen ve lu a mi hen mbamaren mba lun tswen ken tiônnongo?

²³ Ishuen man iwasen i Mbakristu mbagen la ka kwagh u kiriki ga. Yakobu 1:27 kaa er: “Mcieaôndo u wang u a lu a acôghor iyol sha ishigh ki Aôndo ga yô, ka un ne: ka u za sôron ancôgholov kua kasev mba côgholov ken ican ve.” Een, ka tindi hen Mbakristu er ve̱ wase icombor i i lu a ormaren môm tseegh la. Ka sha igbenda i nyi a er kwagh ne?

24. Ka sha nyi igbenda a fatyô u wasen icombor i lun a ormaren mômô?

²⁴ A fatyô u nan iwasen i iyolough. Bibilo kaa er: “Or u nan lu a akaa a taregh man nan gem nan nenge anmgbian u nan ken ibanave man nan zungu nan  mhôônom ga yô, dooshima u Aôndo ngu lun ken a nan nana?” (1 Yohane 3:17) Ishemberti i hiihii ken zwa Grika i “nenge” la, ikyav na ka di u geman ashe nengen di fese tsô ga, kpa ka u kenger zulee. Kwagh ne tese er alaghga Orkristu u lun a mhôônom ma zungwen nana vande fan mlu man mbamgbe mba tsombor. Alaghga inyaregh ban ve. Mbagenev alaghga a gba u a wase ve sha u sôron akaa hen ya. Shin alaghga u lôhôn ve iwer shin ma iniongo tsô kpaa vea wuese.

25. Ka nena Mbakristu mbagen vea tese mhôônom ma zungwen hen mbamaren mba lun tswene?

²⁵ U seer yô, 1 Peteru 3:8 kaa er: “Ne cii lu nen ishima i môm, shi lu nen mbazungwenmhôônom; doo nen ayol a en er ka anmgbianev nahan, lu nen mba mhôônom ma ker ve.” Kape ormaren ugen u lun tswen a mbayev ataratar yange kaa la: “Taver kpôô man ashighe agen yô ikyav mbila ka mbi yuhwan kpishi. Nahan cii kpaa, sha ashighe ashighe môm ken anmgbianev mba nomso shin mba kasev ka nan kaa a mo er: ‘Joan, ú ngu eren tom u dedoo. Kwagh u una va ker la una doo kpee.’ U fan wer mbagenev mba henen sha kwagh wou shi mba a iko i wan la ka i wase kpishi.” Kasev Mbakristu mba beenyol vea hemba fantyô u wasen kasev mba lun a mhem iyol mba ve lu mbamaren mba lun tswen la, sha u keghen ato her ave zum u ve lu a mbamzeiyol mba alaghga a lu ve ken imbusu u lamen a nomsoor shami yô.

26. Ka nena nomso Mbakristu mba ve vie la vea wase ancôgholovo?

²⁶ Nomso Mbakristu vea fatyô u wasen sha igbenda igenegh. Orjighjigh Yobu yange kaa er: “M yima . . . ancôghol, u nan lu a or u wasen nan ga yô.” (Yobu 29:12) Nomso Mbakristu mbagen nyian kpaa ka ve tese iko i wan sha ancôgholov shi ve tese “dooshima u a dugh ken ishima i wang,” sha mimi a mbamhen mba keren injar shio yô. (1 Timoteu 1:5) A u kenden icombor ve shio, alaghga vea sôr ian sha u duen tom u Mbakristu u ken  won la a mbakiriki mban shi alaghga vea lôhô ve sha u ve̱ nyôr kwaghhenen u hen tsombor la a ve imôngo shin ma msaanyol. Imba iko i wan la ia fatyô u yiman ancôghol sha er nana nyôr ken aeren a bo ga yô.

27. Ka sha ishuen i nyi mbamaren mba lun tswen vea lu a ishimaverene?

²⁷ Ka mimi, u hemban cii yô, a gba u mbamaren mba lun tswen vea ‘tôô ikyav mbi tom ve’ ayolave. (Mbagalatia 6:5) Er i lu nahan kpaa, vea fatyô u zuan a dooshima u anmgbianev Mbakristu mba nomso man mba kasev kua u Yehova Aôndo iyol na kpaa. Bibilo ôr sha kwagh na er: “Wese ancôgholov man kasev mba côgholov.” (Pasalmi 146:9) A ishuen Na i sha dooshima yô, icombor i lun a ormaren môm la ia za vough!