1-3. (a) Ka ajiir a hana akaa a van a mtim a anger tsombor la ka a due? (b) Ka ierkwagh u akuma akuma u nyi i doo u mbamaren vea lu a mi sha u kuran tsombor ve?

ÚWA ago iyol u tindin wan wou u nomso u kiriki la ken makeranta, man ura ngu nôôn. Ú er nena sha kwagh ne? Ú undu un wer a̱ yevese a̱ yem ken ura a ikondo ura shio? Shin ú haa un akondo a ura aa ngee je a hemba un u zendene? Sha mimi yô, ú er mô ken akaa ne ga. Ú na un kwagh u una yisa ura sha er una ndôhôr iyol ga la tseegh tsô.

² Sha gbenda shon môm, gba kpee u mbamaren vea ker gbenda u kuran tsombor ve sha akaa a van a mtim a ka a nôô sha ave ken avegher kposo kposo la—mbaeren kpenga u ugurgur, akaa a nan abaver, mbakov, man ashighe agen yô imakeranta je kpaa. Mbamaren mbagen ka ve nôngo kpeghee tseegh sha u kuran tsombor ve shin ve nôngo ga kuaa. Mbagenev di yô, er ka ve nenge er hanma kwagh ken won cii ka kwagh u van a mtim yô, ka ve yange taveraa je i lu ônov vev er iôôn tsô kpaa kera ngi ga yô. Ieren i akuma akuma ngi je kpa?

³ Een, ngi. U eren karen ikyaa inya la ka ker vough ga shi una fatyô u van a aahe kpaa. (Orpasenkwagh 7:16, 17) Kpa ka nena mbamaren Mbakristu vea zua a gbenda u akuma akuma u kuran tsombor ve? Time sha avegher atar: kwaghhenen, tem-imôngo, man ahumbe a man.

4. Ka nena i doo u mbamaren Mbakristu vea nenge kwaghhenene?

⁴ Mbamaren Mbakristu nenge er kwaghhenen ka  zege kwagh. Ve fa er makeranta ka u wase mbayev ve hen u ôron, u ngeren, man u ôronkwagh, kua u sôron mbamzeiyol kpaa. Shi doo u ua tese ve er ka i hen kwagh kpaa. Ityomavee i mbayev ka ve hen ken makeranta la ia

fatyô u wasen ve u zan hemen shin er atsan a ngee ken tar u nyian ne yum nahan kpaa. U seer yô, alaghga kwaghhenen u dedoo la una wase ve u eren ityom i vesen je kpaa.—Anzaakaa 22:29.

5, 6. Ka nena alaghga mbayev mba ken makeranta vea hen kwagh u nzughul sha akaa a yavaoro?

⁵ Nahan cii kpaa, makeranta shi ka u va a mbayev ijiir i môm a mbayev mbagenev—kpishi ken ave mba a mbamhen nzughul nzughul. U tesen ikyav yô, time ase sha mbamnenge vev sha kwagh u yavaor man aeren. Ken kôleji ugen ken Nigeria, wanyekwase ugen u wan idya yange a waan mbayev makeranta mbagen kwagh sha akaa a yavaor. Ve kegh ato her a na a iyol girim je, shin er mbamhen nav mbara iv a abumeakaa a yange ôr ken ngeren mba ijimbagh nahan kpaa. Mbayevkasev mbagenev kar kwaghwan na la er vea  nenge. Sha ci ne yô, môm ken ave wa iyav a ivese i eren shio man kpe sha ci u a nôngo er una vihi iyav.

⁶ Vihi ôron tsô, kpa akaawan a ifer sha kwagh u yavaor agen a ken makeranta ka a va, i lu sha ikev i mbayev ga, kpa i lu sha ikev i mbatesen. Mbamaren kpishi ka i kpiligh ve iyol zum u imakeranta ka ia tesen mbayev kwagh u yavaor a u tesen aeren a vough shio yô. Ngô u wanyekwase ugen u anyom 12 yange kaa er: “Se mba hen haregh u mciviraôndo a lu dông, shi icivir i nan sha aeren a mbayiase kpa a lu taveraa yô, nahan cii kpaa ken kôleji heen, mba nan mbayev makeranta donko u wan sha ijua!” Yange ishima hii u nyian un kua nom na zum u ve va kav er mbayev nomso mba lun kov môm a wan ve u kwase ve̱ lu lôhôn un er vea za yav a na yô. Ka nena mbamaren vea kura tsombor ve sha imba ameen a bo la nahana?

7. Ka nena i hembe doon u hendan a ityesen i aie sha kwagh u yavaoro?

⁷ Hemba doon u ôron akaa a yavaor la ken myer sha er mayange mbayev vea ungwa tsô kpaa ga yôô? Ei. Hemba doon u ú tese ônov ou kwagh u yavaor iyol you. (Anzaakaa 5:1) Ka mimi, ken avegher agen a Europa kua Imbusutarimese i America yô, mbamaren kpishi mba cie ashe u lamen sha kwagh ne. Sha gbenda shon môm nahan ken ityar igen ken Africa kpaa, mbamaren mba fe lamen aa ônov vev sha kwagh u yavaor ga. “Ka ieren i tyôô u eren nahan ken Africa ga,” ter ugen ken Sierra Leone kaa nahan. Mbamaren mbagen hen er u tesen mbayev kwagh u yavaor la ka u nan ve mbamhen mba vea yem a ve ken ijimba i eren yô! Kpa kanyi i lu mnenge u Aôndo?

8, 9. Ka ityesen i dedoo i nyi sha kwagh u yavaor i lu ken Bibilo?

⁸ Bibilo pase gbar gbar er kwagh u iheenegh ngu  sha u lamen sha kwagh u yavaor sha gbenda u injaa la ga. Ken Iserael, yange i kaa a ior mba Aôndo er ve̱ kohol ijiir môm, kua “mbayev mba kiriki,” sha u ungwan m-er u a ôr Tindi u Mose genger genger la. (Duteronomi 31:10-12; Yosua 8:35) Tindi yange ter akaa a yavaor kpishi ken igbar, kua akaa er u zan awambe, ityujer i haan, ijimba, idya, myav u nomsoor yaven a nomsoor, u or yaven a anngô u nan, man u yaven a zendenya nahan. (Levitiku 15:16, 19; 18:6, 22, 23; Duteronomi 22:22) Yange vea ôron ambaakaa a ngara nahan cii vea been yô mimi je mbamaren yange ve lu a kwagh kpishi u pasen mbayev vev mba pinen akaa la.

⁹ Avur nga ken ityouv mbi sha utaan, ataratar, man utaankaruhar mbi Anzaakaa mbi mbi ne akaawan a mbamaren a dooshima sha akaabo a aeren a ijimbagh yô. Avur ne tese er ijimba i eren ia fatyô u saren or ashighe agen. (Anzaakaa 5:3; 6:24, 25; 7:14-21) Kpa á tese er ka shami ga shi ka i va a mtim, shi a na kwaghwan hen agumaior u palegh igbenda i jimbagh. (Anzaakaa 5:1-14, 21-23; 6:27-35; 7:22-27) U seer yô, i ver ijimba i eren kposo a m-iv u isharen i yavaor i vough, i ken ivese la. (Anzaakaa 5:15-20) Ngun ka ikyav i nan ityesen i dedoo i mbamaren vea dondo tsô!

10. Er nan ve u nan mbayev mfe u Aôndo sha kwagh u yavaor la una na ve u eren ijimba ga?

¹⁰ Imba ityesen la ngi ne mbayev u eren ijimba? U ma i er nahan yô, Bibilo tese er: “Orperapera nana war sha mfe.” (Anzaakaa 11:9) Ú soo u yiman ônov ou sha akaa a tar ne kpa? Ter ugen yange kaa er: “Hii shighe u mbayev yange ve lu iyev la je, se nôngo u lamen a ve gbar gbar sha kwagh u yavaor. Sha nahan yô zum u ka vea ungwa mbayev mbagenev vea lamen sha kwagh u yavaor yô, ka kera girim ve iyol ga. Zege kwagh u cimin ngu ker ga.”

11. Ka nena a tese ônov akaa a ken myer a uma tegh teghe?

 ¹¹ Er i ôr ken ityouv mbi karen mbila nahan, i̱ hii ityesen sha kwagh u yavaor la tsuaa. Zum u i lu tesen mbayev mba kiriki u yilan ati a alegh a iyolough yô, de tsuen undun alegh a ken myer la inja er a ngan ka kwagh u kunya u yilan ze. Tese ve ati a vough a i yer a la. Shighe a karen yô, a lu hange hange u nan ityesen sha kwagh u mlu u ken iuv. U hemban doon yô mbamaren mba uhar mbara cii ve̱ tese mbayev er alegh a iyolough ne ka a tseghan, ka u orgen nana bende ave sha á ga shin ka u a ver a ivegher er mbagen ve̱ kenger kpaa ga, shi ka u mayange a lam sha á sha gbenda u daeng ga. Er mbayev vea vesen vea seer yô, i̱ pase ve er nomsoor man kwase ka ve zua imôngo man ve jire wan yô. Shighe u iyol ve ia hii u geman sha mhia ve yô, ve̱ vande fan mbamgem mba vea ver ashe u nengen a mi yô. Er i vande ôron ken Ityough ki sha 5 la nahan, imba ityesen la ia fatyô u wasen u kuran mbayev sha mvihi u ijimbagh kpaa.—Anzaakaa 2:10-14.

12. Ka akaa a nzughul a nyi ashighe kpishi ka i tese ken imakeranta?

¹² Gba u mbamaren vea wa iyol vea kegh a kegh sha u tan num sha nyityô aie u a tese ken makeranta cii—kwaghfan u taregh anza er gbaduen, mcivir u tar u or nan dugh her la, shin ityesen i kaan er ma mimi ka mimi vough ga la nahan. (1 Mbakorinte 3:19; kar Genese 1:27; Levitiku 26:1; Yohane 4:24; 17:17.) Mbahemen mba ken makeranta kpishi mba soon mimi ka ve har sha u henen makeranta yemen ken hemen la je i gande. Shin er makeranta u henen seer la i lu kwagh u hanma or nana tsua a ishima i nan nahan kpa, mbatesen mbagen ka ve hanger er ka cii  gbenda u or nana zua a mzehemen je la. *—Pasalmi 146:3-6.

13. Ka nena a kura mbayev mba ve lu zan makeranta la sha mbamhen mbabovo?

¹³ Aluer ka u mbamaren vea hendan a atesen a bo shin a i nzughul a mi yô, a gba u vea fa kwagh u i lu tesen ônov vev la jim. Nahan mbamaren, umbur nen ner ne mba aa tom u eren hen ya! Tese nen ner kwagh gba ne sha makeranta u ônov enev ve lu henen la. Lam nen a ve zum u ve dugh makeranta yô. Pine ve kwagh u ve hen la, kwagh u ve hembe soon la, kwagh u a hembe nan ve ican la. Nenge tom u i ne ve er ve̱ va er ken ya la, kwaghngeren ve, man akaren a ve er la kpaa. Nôngo u fan mba ve tesen ve la. Pase mbatesen ve̱ fa er ú wuese tom ve man ú soo wer ú wase ve sha hanma gbenda u ú fetyô cii.

14. Er nan i lu hange hange u mbayev mba civir Aôndo vea tsua azende a dedolo?

¹⁴ “Ka hana je ú za hen imba kwagh la?” Ka mbamaren ume ve pin mpin la, a iyol kpiligh sha kwagh u wan ve a ôr shin a er u a dugh kposo a ieren i vough yô? Man ka kwa me ikar i nan sha mpin la ka i kua ijende i he i ken makeranta shin hen mba wan ndoro? Een, azende a ase nga benden a vese kpishi je, shin sea lu iyev shin sea beeyol kpaa. Apostoli Paulu yange ta icin er: “De tsughun nen ayol a en ga, ujende mba bov mba vihin mbamlu mba dedoo.” (1 Mbakorinte 15:33; Anzaakaa 13:20) Ikaior je yô hemba taver ga u mbakov mgbeghan ve ken ityô. Ka ve fa ayolave dedoo ga nahan ashighe agen yô isharen i ma ve er sha msoo u mbakov ve la i̱ kunda ve iyol. Sha ci ne yô, ka hange hange u ve̱ tsua azende a dedoo tsô!

15. Ka nena mbamaren vea kôôm ônov vev u tsuan azende?

 ¹⁵ Er hanma ormaren nan fe nahan, ka hanma shighe ônov vea tsua kwagh u a lu shami ga; gba u a kôôm ve. Ka u tsuan azende a vea lu a mi la sha ci ve ga. Kpa, er ve lu vesen la, tese ve mkav shi wase ve u nengen aeren a i doo u kwagh a gba ve shami ken azende ave yô. Ieren i hemban yô ka u lun a dooshima sha Yehova man soon u eren kwagh u a lu vough hen ishigh nagh la. (Marku 12:28-30) Tese ve u lun a dooshima sha mba ve lu a mimi, mhôônom ma zungwen, iwua i nan, man ishima i tseen yô. Zum u i lu henen kwaghhenen u tsombor la, wase mbayev u kaven aeren la ken ior mba ken Bibilo nahan ve̱ ker aeren shon sha ior mba ken tiônnongo. Tese ikyav sha u haren sha atôakaa shon ken mtsough u azende a ou kpaa.

16. Ka nena mbamaren vea ver ishima sha azende a ônov vev ve tsough laa?

¹⁶ Ú fa mba ve lu azende a ônov ou kpa? Er nan ú ôr ônov ou wer ve̱ va a ve hen ya sha er we kpa ú fa ve ga? Shi alaghga ú pine ônov ou kwagh u mbayev mbagenev ve hen sha azende ne yô. Í fa ve er ka mba tesen icivir iyolough i lun a mi shin ka sha u eren uma uhara? Aluer u masetyô la ka mimi yô, wase ônov ou u fan ityôkyaa i mlu u lun imôngo a amba la una vihi ve iyol yô. (Pasalmi 26:4, 5, 9-12) Aluer ú nenge a mbamgem mba bov ken ieren i wan wou, ikondo i zeren, inja, shin iliam yô, alaghga a gba u ú ôr kwagh sha azende a nan. Alaghga wan wou ngu vihin shighe kpishi a ijende i i lu tesen nan akaabo yô.—Kar Genese 34:1, 2.

17, 18. Dugh u tan icin sha ujende mbabov yô, ka iwasen i nyi mbamaren vea fatyô u nana?

¹⁷ Nahan kpa u tesen ônov ou wer ve̱ palegh ujende mbabov la tseegh kuma ga. Wase ve u zuan a mba dedoo. Ter ugen kaa er: “Hanma shighe yô yange se nôngo u duen a kwagh ugen. Nahan yange makeranta ngu soon er wan wase u nomso a̱ nyôr kwe bolough yô, kwase wan  man mo se tema vea na nahan se time sha ityôkyaa i i ne ve kwagh la a lu mhen u dedoo ga yô—sha ci u ahuraior a he a una za nungwa a ve la. Kpa shi se va a mhen u kohol mbayev mbagen mba ken tiônnongo cii yemen ave ken igya u inumbe sha u ve̱ za gbidye bol yô. Man kwagh la bee mzeiyol la je.”

¹⁸ Mbamaren mba kaven kwagh ka ve wase ônov vev u zuan a azende a dedoo shi ve ember ahumbe a man kpaa. Nahan kpa, hen mbamaren kpishi, kwagh u ahumbe a man ne ka a va a atsan na.

19. Ka akav a nyi ken Bibilo a tese er ka isholibo u man ahumbe sha gbenda u vough ga?

¹⁹ Bibilo venda u zuan a msaanyolo? Mayange ga cii! Bibilo kaa er “shighe u ahan a sen [ngu] . . . man shighe u yaren kwan.” * (Orpasenkwagh 3:4) Ior mba Aôndo ken Iserael u tsuaa la yange ve ember ityogholouv man amar a vinen, anumbe, man kikya mba tan. Yesu Kristu yange za iniongo i ivesegh man “zegeiniongo” i Mateu Levi er un la. (Luka 5:29; Yohane 2:1, 2) Wanger, Yesu yange lu or u vihin iember i mbagenev ga. Mayange i̱ de nengen ahan a sen man msaanyol er ka asorabo hen ya wou ga!

20. Kanyi i doo u mbamaren vea lu a mi ken ishima sha u nan tsombor ve msaanyolo?

²⁰ Yehova ka “Aôndo u i wuese.” (1 Timoteu 1:11) Nahan doo u mcivir u Yehova a lu kwagh u saanyol, a lu kwagh u nan iyugh ken uma ga. (Kar Duteronomi 16:15.) Sha gbaaôndo je mbayev mba lu kera ke kera shi ka ve iv a agee a iyolough a aa fatyô u songur ken inumbe man msaanyol yô. Ahumbe a man a i tsough vough la ka a va a msaanyol kpekpe. Ka gbenda u wanye nana hen kwagh shi nana via or yô. Ka tom u ityough ki hen tsombor u nan ya u nan hanmakwagh cii, kua msaanyol kpaa. Nahan cii kpaa, gba u a er akuma akuma.

21. Ka agber a nyi a lu ken msaanyol nyiana?

²¹ Ken “ayange a masejime” a zaniyol ne, tar u uumace iv a ior mba “iember i iyolough i hembe doon ve a Aôndo” yô, di vough er yange i vande tsengankaan ken Bibilo nahan. (2 Timoteu 3:1-5) Hen ior kpishi, msaanyol ka kwagh u hemban cii ken uma. Ugurgur ngee hanma ijiir je yô vea fatyô u yisan akaa a vesen a ican shio. U seer yô, ugurgur mba ainge kpishi ka ve tese daeng u eren,  ipila, mcimbim ma man daeng daeng, kua akaa agenegh kpishi a vihin iyol. (Anzaakaa 3:31) Kanyi a er sha u kuran mbayev mbakiriki sha ugurgur mba vihin iyolo?

22. Ka nena mbamaren vea tese ônov vev u tsuan msaanyol sha inja?

²² Gba u mbamaren vea ver akighir man mbamyange. Kpa u hemban je yô, gba u vea tese ônov vev u kaven imba msaanyol u a ve a iyol vihin la man er a ker msaanyol ve una ngee a gande la. Imba ityesen la ka i tôô shighe kua iniôngon. Nenge ase ikyav i tesen. Ter u lun a ônov mba nomso uhar va kav er wan na u nomso u vesen la lu keghen ato sha ityôugh ki redio ki genegh ngeen ganden. Nahan ngur nahan zege mato na yaren tom iyange igen yô, ter la kpaa bugh redio hen ityôugh kira. Anshighe  kpeghee tsô á tile á nger mkaanem ma ken atsam a i lu wan la. Ken hemen yô a tema vea ônov nav mba nomso mbara ve lam sha akaa a a ungwa la. A pine mbampin mba ahôn ahôn, a hii pinen er “Ne hen ner nena?” man a kegh ato zulee sha mbamlumun mba ve na shami la. Mba timen sha kwagh la ken Bibilo yô, mbayev nomso mbara lumun er vea kera ungwa ityôugh ki redio kira ga.

23. Ka nena mbamaren vea kura ônov vev sha ugurgur mbabovo?

²³ Mbamaren mba kaven kwagh ka ve nenge sha ityogholouv, akaa a sha TV, icer i vidio, ityakerada i akaahômon, anumbe a sha vidio, man usenema mba ve doo ônov vev ishima la. Ka ve nenge kwaghkperan u sha igbende la, atsam, man er i er igbende shon la, shi ve ôr abaver a i nger shami la shi ve nenge í asav asav. Ior kpishi kpiligh ve iyol sha imba “ugurgur” mba i er sha ci u mbayev nyian la. Mba ve soo u kuran ônov vev sha ameen a hôngorough yô ka ve tema vea tsombor ve ve time sha akaabo la, ve yar tom a Bibilo kua ngeren mbagen mba ve har sha Bibilo yô, anza er takerada u i yer er Questions Young People Ask—Answers That Work man akaa ngeren agen ken magazin mba Watchtower man Awake! * Zum u mbamaren ka vea ver akighir taveraa, vea ver ishima zulee shi vea er sha kwaghfan yô, ka ve nenge a akaa a dedoo ker kpee.—Mateu 5:37; Mbafilipi 4:5.

24, 25. Ka ugurgur mba dedoo mba nyi icombor ia fatyô u ember imôngo?

²⁴ Ka mimi, u yangen amba ahumbe a man a vihin iyol la ka di vegher u ityav mbila tsô. Saa a hemba u bo la sha u dedoo, gadia mbayev vea hide vea yem ken ieren i i lu shami ga yô. Icombor i Mbakristu kpishi mba a mba m-umbur mba doon tsung mba ahumbe a man a ve ember imôngo yô—tem-imôngo, zendesha, u tsan ken  atumbe, u eren anumbe shi gbidyen bol, u zenden za nengen a anmgbianev shin azende. Mbagenev di yô ve kav er u ôron takerada imôngo genger genger sha u memen la tseegh kpa ka a va ve a mkpeyol kpishi kua msurshima. Mbagenev ka i kpe ve iyol u ôron akaa a hômon shin ukwaghalôm. Shi mbagenev hen ityomavee imôngo, u tesen ikyav yô, ikon sôron kua ieev mbigenev, man u kuhwan ityogholouv, akaakperan, shin u henen akaa a Aôndo a gbe la. Mbayev mba ve hen u ember akaa kposo kposo nahan la ka ve kura ayolave sha ugurgur mba hôngor, shi ka ve kav kpaa er kwagh ngu ken ahumbe a man hemba u gban teman di ving tsô sha u i eren ú nengen a nenge la. U nyôron iyol ker la ashighe kpishi ka i hemba saanyol a u nengen a nenge la.

²⁵ Mbamkombo mba uiniongo kpaa vea fatyô u lun ahumbe a man a dedoo. Zum u i nenge sha mi dedoo shi ve ngee i gande shin ve vihi shighe yum ga yô, vea fatyô u nan ônov ou kwagh u a hembe di msaanyol tsô yô. Vea wase u taver ikor i dooshima ken tiônnongo.—Kar Luka 14:13, 14; Yuda 12.

26. Sha kwagh u kuran tsombor sha akaabo yô, kanyi i lu kwagh u hemban ciili?

²⁶ Akperan nga ga, u kuran tsombor wou sha akaa a taregh a van a mtim la ka tom u taver. Kpa kwagh ngu môm u, dugh mbagenev cii kera yô, una na mhembe kpee yô. Ka dooshima! Mlu u biishii, man dooshima u kangenaa hen tsombor una na ya wou a lu ijiir i kundun iyol shi una maa kwaghôron, u a lu mkor u vesen sha akaabo la. U seer yô, u lun a inja dooshima igen la hemba kan kwagh u vesen cii—dooshima sha Yehova. Zum u imba dooshima la ka una mgbough hen tsombor yô, ka i hemba lun zange u mbayev ve̱ vese ve̱ kem iyol sha nyityô mhen u una vihi Aôndo ishima sha u nan iyol ve sha akaa a taregh la. Man mbamaren mba Yehova a doo ve  ishima vindi vindi yô vea ker u kaven ieren na i sha dooshima, i eren kwagh sha kwaghfan, man akuma akuma la. (Mbaefese 5:1; Yakobu 3:17) Aluer mbamaren er kwagh la yô, ônov vev vea lu a ityôkyaa i nengen mcivir u Yehova er ka di môm ken akaa a i we ve tindi shami shin ka inja uma i banen a msaanyol shin ahan a sen, i ve soo u yevese undun fese je er ve fetyô la ga. Kpa, vea gema vea nenge er u civir Aôndo ka kwagh u hemban saanyol, u hemban nan mkom ken uma cii.

27. Ka nena tsombor ua fatyô u hemban tara?

²⁷ Icombor i i lu ken mzough u msaanyol kangenaa, i eren akaa akuma akuma ken mcivir ve u Aôndo, i lu nôngon a ishima i môm u lun “wang a acôghor iyol” sha ubombaakaav mba tar ne shio yô, ka kwagh u iemberegh hen Yehova. (2 Peteru 3:14; Anzaakaa 27:11) Amba a icombor la nga dondon sha angahar a Yesu Kristu, u yange hendan a hanma iniôngon i tar u Satan sha u hôngor un la. Ikua a mkur u uma na sha mlu u or la, Yesu fatyô u kaan er: “Mo M hemba tar ne.” (Yohane 16:33) Tsombor wou kpaa u̱ hemba tar ne u̱ ember uma gbem sha won!