1. Ka nena se lu mbamaren asev a injô, man sha ci u nahan yô ka nena i doo u se hen shi se er a ve?

“VER ato sha teru u a mar u yô, de lahan ngôu shighe u a bee iyol la ga,” kape orfankwagh ngise wa kwagh la. (Anzaakaa 23:22) ‘Mayange me er kwagh la ga!’ alaghga ú kaa nahan. A u lahan ungô asev—shin uter asev yô—se kpishi se mba a dooshima sha ave tsung. Se kav ser se mba ve a injô vese. Hiihii yô, mbamaren asev yange ve na se uma. Er Yehova a lu Imbor i uma nahan kpaa, a mbamaren asev shio yô ma se lu ga kuaa je. Kwagh môm u se na mbamaren asev u hemban lun a inja a uma jim yô ngu ga. Tsô, hen ase sha mne u nan iyol, iko i wan a ishimanyian, inyaregh ki vihin, man ishimaveren i sha dooshima i i lu ken iwasen i wanye sha gbenda u uye zan zan aren ken ganden la. Sha nahan yô, ka ieren i kwaghfan tsô er Mkaanem ma Aôndo ma we kwagh la er: “Civir teru man ngôu . . . ka nahan man á kpe u iyol man ú tsa sha won ye”!—Mbaefese 6:2, 3.

2. Ka nena ônov mbaganden vea “wasen” mbamaren veve?

² Apostoli Paulu yange nger hen Mbakristu er: “[Ônov shin ônov mba ônov] ve̱ vande henen u eren a ya ve sha mcivir u i civir Aôndo la, ve̱ gema ve̱ wasen mba ve mar ve la, gadia kwagh ne ka kwagh u doon sha ishigh ki Aôndo je.” (1 Timoteu 5:4) Ônov mbaganden ka ve ‘wase mba ve mar ve la’ sha u tesen iwuese sha dooshima, tom, man iko i wan i mbamaren vev man  mbamaren vev mbatamen na ve anyom imôngo la. Gbenda môm u ônov vea er kwagh ne yô ka u kaven er vough er hanma or nahan, mba beenyol soo er i̱ tese ve dooshima man ishimataver—ashighe kpishi ka ve soo kwagh ne tsung je. Di vough er se cii nahan, ve soo u fan er i nenge er ve gba kwagh. Ve soo u fan er uuma vev mba a ityôkyaa.

3. Ka nena se civir mbamaren man mbamaren mbatamene?

³ Nahan se fatyô u civir mbamaren asev man mbamaren asev mbatamen sha u tesen ve sha u ve̱ fa er ve doo se ishima. (1 Mbakorinte 16:14) Aluer mbamaren asev mba vea vese ijiir i môm ga yô, doo u se umbur ser u ve ungwan hen avese la ka zege kwagh hen ave. Washika u sar sar, u gbidyen waya, shin u za nengen a ve la a fatyô u seer iember ve kpishi. Miyo, u a lu ken Japan la, yange nger zum u a lu anyom 82 la er: “Wan wam u kwase [u nom na a lu ortom u zenden sôron atôônanongo la] ka a ôrom er: ‘Ngôm, wea lumun yô “zende sha” a vese imôngo.’ Ka a tindim a mser u ijende ve kua namba mba telefon ve hanma sati. Me fatyô u bughun kwaghkperan u tesen ahongo u m lu a mi la kaan mer: ‘Ehen. Hegen mba heen!’ Hanma shighe ka m sugh Yehova sha iveren i lun a imba wan la.”

4. Ka nena aeren a kwaghaôndo u Mbayuda yange taver ior ishima er ve̱ eren a mbamaren vev mba beenyol daeng na?

⁴ Alaghga u civir mbamaren la a kua u wan iko sha mbamgbe vev mba sha inyar kpaa? Een. Ashighe kpishi ka i lu nahan. Sha ayange a Yesu la mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda lumun a tindi u kaa er aluer or yôô er inyaregh ki nan shin akaa a nan ka “nagh ku i na Aôndo” yô, nan kera ngu aa tom u tôôn ki wan iko sha mbamaren mba nan ga. (Mateu 15:3-6) Nenge ifere! Jim yô, mbahemenev mba kwaghaôndo  mbara yange ve lu taver ior asema er ve̱ de civir mbamaren vev ga kpa ve̱ eren a ve sha ilyahan sha u nyumen ve akaa a a gbe ve la sha kangegh ku wan. Mayange se soo u eren nahan ga!—Duteronomi 27:16.

5. Shin er ugomoti mba ken ityar igen ve ver ajiir a nan iwasen nahan kpa, er nena u or nana civir mbamaren mba nan la aaven agenegh ka i kua u nan iwasen i sha inyar kpaa?

⁵ Ken ityar kpishi nyian, mbamser mba gomoti a ser a ver yô mba ne mbamgbe mba mba beenyol, inja er kwaghyan, akondo, man ya u tsan nahan. U seer sha kwagh la yô, alaghga mba beenyol mbara ayolave kpaa yange ve wa ago iyol sha ci u iyolbeen ve. Kpa aluer akaa ne bee shin a kuma ga yô, ônov vea civir mbamaren vev sha u eren kwagh u ve fetyô la sha u nan ve akaa a agbe ve la. Jim yô, u nengen sha mbamaren mba beenyol la ka ikyav i mciviraôndo, inja na yô, mne u or nan ne iyol i nan hen Yehova Aôndo, Orveren u mser u tsombor la.

6. Ka mbamser sha ci u ijiir i tsan mba nyi mbagenev ve er sha u nengen sha mbamgbe mba mbamaren veve?

⁶ Ônov mbaganden kpishi nenge sha mbamgbe mba mbamaren vev mba ve lu dedoo ga la a dooshima man mne u nan iyol ve. Mbagenev tôô mbamaren vev er ve̱ va lu a ve imôngo shin ve kporom sha u lun a ve ikua. Mbagenev di yô yem za mba hen ya môm vea mbamaren vev. Kimbir kimbir, amba mser la va a iveren hen mbamaren kua ônov cii.

7. Er nena i doo u tsuan kwagh u a er a mbamaren mba beenyol la ayem ayem ga?

⁷ Nahan kpa, ashighe agen yô amba aeren la ka a za i doo ga. Sha ci u nyi? Alaghga ka i tsua kwagh u a er la fese yum shin i har sha mlu u ken ishima la tseegh. “Orfankwagh yô, ka nan ver ishima sha zende u nan,” kape Bibilo i̱ te icin sha kwaghfan la. (Anzaakaa 14:15)  Ikyav i tesen yô, tôô ase wer ka ngôu ican u lun tswen man ú hen wer alaghga a wase un aluer va ngu vea we yô. Er ú lu timen sha kwagh u ú soo u eren la yô, time sha akaa ne: Kanyi akaa jim a lu mbamgbe nava? I ver ajiir mape shin ma iwasen i eniee ngi mape i ia fatyô u nengen sha mbamgbe mba shonoo? A soo u moughon hen ape a lu la kpa? Aluer a soo yô, ka sha nyi igbenda kwagh la una bende a uma naa? A gba u una undu ahuraior ken jimee? Ka nena kwagh ne una za un iyol ken ishima? Ú lam sha akaa ne vea na kpa? Ieren la ia bende a we, or wou u ken ivese, man ônov ou nena? Aluer gba u a wa iko sha ngôu yô, ka an nana nenge sha a na? A fatyô u karen tom la kpa? Ú lam sha kwagh la vea mba hen tsombor mba vea lu iyol ker kpôô kpôô la kpa?

8. Ka unô alaghga ú tema idyu a ve zum u ú lu henen sha iwasen i ú na mbamaren ou mba beenyol yôô?

⁸ Er tom u iko i wan ne u lu sha ci u ônov hen tsombor cii yô, alaghga a wase u yilan mtem hen tsombor sha er hanma or nana va a mhen yô. U lamen a mbatamen mba ken tiônnongo u Kristu shin ahuraior a a vande lun ken imba mlu la kpaa a wase. “Mbaawashima ka ve bunde henpe idyu i teman i lu ga yô,” Bibilo ta icin nahan, “kpa sha iwasen i mbawasenmhen imôngo la, ka ve lu taveraa.”—Anzaakaa 15:22.

9, 10. (a) Shin er anyom ave a ze naleghaa nahan kpaa, ka nyi ian i doo u a na mba beenyolo? (b) Aluer wan u ganden tsua u eren nyityô kwagh sha ci u mbamaren mba nan kpaa, kanyi i doo u nana na ve hanma shighe?

⁹ U civir mbamaren asev mba beenyol la gba u a lu a mhôônom ma zungwen man mkav. Er anyom ka a gba zan gighir yô, ka i taver mba beenyol u zenden, yan kwagh, man umbur akaa kpaa. Alaghga a gba u a wase ve. Ashighe kpishi ônov ka ve lu a ishimaveren sha ci  u mkpeyol ve shi ve kôôm ve kpaa. Kpa mba beenyol mban ka mbaganden mba ve iv a kwaghfan man mkav, ve we iko sha ayolave shi ve er akaa sha ishima ve ken uma ve cii yô. Alaghga ulum ve ua har sha ian i ve lu mbamaren kua mbaganden la. Mbamaren mba i lu ve inja er gba u vea gema uma ve vea wa sha ikev i ônov vev la alaghga vea ule shin ishima a vihi ve. Mbagen ka ve venda shi ve hendan a kwagh u ve nenge er ka iniôngon i ngohol mlu u ve lu sha tseeneke ve la.

¹⁰ Igbenda ngi i sôron mbamzeiyol amba la zange ga, kpa ka ieren i sar sar u den mbamaren mba beenyol wer ve̱ wa iko sha ayolave shi ve̱ eren akaa sha ishima ve er i doo la. Ka shami ga u tsuan kwagh u a hembe doon sha ci u mbamaren ou la a u vanden lamen a ve shio. Alaghga ve bee iyol kpishi. De ve̱ lu er ve soo la. Alaghga ú kav wer er ú norom wer ú kighir uma u mbamaren ou ga la, kape mlu wou vea ve kpaa una doo la. A hemba saan ve iyol, man kape we kpaa a saan we iyol la. Shin aluer hingir kpee u ú norom sha akaa agenegh sha ci u mkpeyol ve je kpaa, u civir mbamaren ou yô gba u ú na ve ulum man iko i wan i i gbe u vea zua a mi la. Mkaanem ma Aôndo wa kwagh er: “Mough tile sha, sha ishigh ki or u menden ivu, civir ishigh ki tamenor.”—Levitiku 19:32.

11-13. Aluer mlu u wan vea mbamaren mba nan yange doo ga je kpaa, ka nena nana fatyô u nôngon a ican i wan iko sha a ve ken iyolbeen ve?

¹¹ Ashighe agenegh mzeiyol u ônov mbaganden ka ve lu a mi sha u civir mbamaren vev mba beenyol yô ka i lu mlu u ngise ve lu a mi vea mbamaren vev la. Alaghga tsô teru yange ban a ishoon shi lu a dooshima ga, shi ngôu lu geng shi vihi tu kpaa. Alaghga ú ule her, ishima vihi ú, shin ka nyoon we sha ci u yange ve lu  mbamaren mba ú soo wer ma ve lu la ga. Ú fatyô u hemban mbamlu mban kpa? *

¹² Basse, u yange vese ken tar u Finland la, pase er: “Ter u yesen mo la yange lu orvesen ken shoja i i yilan er SS ken Nazi Germany la. Yange a vihi ishima fefa, tsô hen shighe la a cier iyol kpishi. Yange gbidye ngôm kwa imôngo sha ashe am. Kwa ugen zum u ishima vihi un a mo yô, a mishi kwange na tsurem sha ishi a ishindan na la shami. Yange tsurem taver je m wever sha gambe m gba m vingir.”

¹³ Nahan kpa, vegher ugen yange lu ken ieren na. Basse seer er: “Ken vegher ugen yô, yange a er tom taveraa man zungwen iyol na sha u nengen sha tsombor na ga. Mayange tesem ishoon i ter ga, kpa yange m fa je mer ngu a mciem ken ishima. Ngô na yange ta un kera zum u lu di wanye u nomso kpeghee yô. Yange vese a num nôngon man nyôr shoja je er lu wanye her la. Yange m kav naleghaa nahan m na un ibo ga. Zum u m vese m seer yô, m soo mer me wase un er m fetyô la zan zan i ar ken ku na. Yange taver kpishi, kpa m er kwagh u m fatyô u eren la. Yange m nôngo mer me lu wan u dedoo zan zan i ar ken ku, man m hen tsô mer yange ngohol mo er m ngu imba wan la.”

14. Ka ivur i nyi i zough vough sha aan cii, kua a ka a va ken iko i wan sha mbamaren mba beenyol la kpaa?

¹⁴ Ken mbamzehemen mba hen tsombor, er sha akaa agenegh kpaa nahan, kwaghwan u Bibilo ngu vough: “Haa nen mhôônom ma kôron tsung iyol, man shi ieren i dedoo man iyol i gengese ga, man ishima i legh legh man ishima i wan . . . Waan nen ishima a ayol a en, deen nen ayol a en kwaghbo aluer kwagh á nzu ghul orgen a orgen yô, er Ter A de ne akaabo nahan, ne kpaa kape eren nen la.”—Mbakolose 3:12, 13.

15. Er nan u wan iko sha mbamaren la ashighe agenegh ka i lu kwagh u tavera?

¹⁵ U nengen sha ormaren u nan lu iwan la ka tom u taver, ngu a akaa a eren kpishi, zege tom, man mbaahwa kôkônan kpaa. Kpa vegher u a hembe taver la ka u ken ishima. Ka kwagh u nyoon tsung u kenger er mbamaren ou ve kera lu a gbong gbong iyol ga, akaa a lu hungur ve, shi ve kera lu fantyô u eren akaa ayolave ga la. Sandy, u a dugh ken Puerto Rico la, pase er:  “Ngôm yange lu mishe tamen u tsombor wase. Yange lu kwagh u nyoon kpishi u wan iko sha a na. Hiihii yange hii u keer; tsô va gba u una tuur sha aga, tsô hingir u una tuur igyôdô, ken hemen yô gba u una zende shin ikyekye i mba sombon alegh. Ka poson heela yô mase yemen teregh teregh zan zan va mase karen kera. Yange kyansa u sha akuhe kôr un man gba u a nengen sha a na hanma shighe—atetan man tugh. Yange se ôô un iyol shi se yie un kwaghyan shi se ôr un takerada kpaa. Yange taver kpishi—hemban je yô ken ishima. Zum u m va kav mer ngôm ngu kpen yô, yange m vaa kpishi sha ci u a doom ishima tsung.”

16, 17. Kanyi kwaghwan ia wase or u nan iko i wan la u lun a mnenge u vough sha akaa?

¹⁶ Aluer ú ngu ken imba mlu ne yô, kanyi ú fatyô u eren sha er ú za hemen yôô? U keghen ato hen Yehova sha Bibilo i̱ ôron kua u ôron kwagh a na sha msen u eren la una waseu kpishi. (Mbafilipi 4:6, 7) Sha gbenda u gbar gbar yô, wa iko wer ú ya akaayan a nan mkpeyol shi ú yav dedoo. Sha u eren kwagh ne yô, ú hemba lun sha mlu u vough, ken ishima man sha iyol kpaa, u veren ishima sha or u doon we ishima la. Alaghga ú sôr ian ú ver sha er ú zua a mmem kpeghee sha tom wou u hanma sev la yô. Aluer ka u a fatyô u tôôn memyol ga je kpaa, a lu ieren i kwaghfan u veren shighe u teman memen. Sha u zuan a shighe u duen ken won yô, alaghga ú ker or u nana lu vea ormaren wou u a lu dedoo ga la.

¹⁷ Ka kwagh u lyan ga u mbaganden mba wan iko sha mbagen nôngon u eren kwagh u a hembe agee ve yô. Kpa de ne iyol you ibo sha kwagh u ú kanshio u eren la ga. Aaven agenegh yô alaghga a gba u ú wa or u doon we ishima sha ikev i mbanengen sha ambaaior la. Aluer ú ngu or u nan iko i wan yô, ver ishima u eren kwagh u a kom sha tahav ou yô. Gba u ú ver mbamgbe mba mbamaren ou vough tseegh ga kpaa ú  nenge sha ônov ou, kwase wou, man we iyol you kpaa.

18, 19. Kanyi ityendezwa i ishuur Yehova a ere, man kanyi ikyav i tese er eren sha ityendezwa ne?

¹⁸ Ken Mkaanem nam, Bibilo, Yehova tese dooshima sha u nan ityesen i ia fatyô u wasen or sha u wan iko sha mbamaren mba beenyol yô, kpa ka cii iwasen i a ne la ga. “TER ngu ikua ikua a mba ve yer Un cii,” kape orpasalmi yange nger sha mpase u ken jijingi la. “Una ungwa mliam vem, Una yima ve kpaa.” Yehova una yima, shin una kura, mbajighjigh nav ken mbamlu mba ve hembe taver la je kpaa.—Pasalmi 145:18, 19.

¹⁹ Myrna, ken tar u Philippines, yange hen kwagh ne zum u lu nengen sha ngô na, u yange kera lu a ma ityôkyaa iyol ga sha ci u angev mbu kpen alegh la. “Kwagh môm hemba vihin a u nengen or u doon we ishima yan ican, kanen shio u ôron we hen ape i lu nyoon nan la ga,” Myrna nger nahan. “Yange lu di inja vough er m ngu kenger er a lu man shin mnger tegh tegh yemen, man ma kwagh lu u me er ga yô. Kwa kpishi yange m gure anu inya m lam a Yehova sha er m vôr tsung yô. Yange m vaa er Davidi, u yange sôn Yehova er a̱ haa mliam nam ken ishegh shi a̱ umbur un la nahan. [Pasalmi 56:8] Man er Yehova lu tôndozwa nahan, yange nam agee a yange doo u me zua a mi la. ‘Yehova lu ishuur wam.’”—Pasalmi 18:18.

20. Ka uityendezwa mba Bibilo mba nyi ka ve wase mba ve we iko sha mbagenev la sha er vea yina ishima ga, shin aluer u ve lu nengen sha a nan la nana̱ kpe je kpaa?

²⁰ I kaa er u wan iko sha mbamaren mba beenyol ka “kwaghalôm u a lu a mkur u saan saan ga yô.” Shin er a nôngo tsung sha u wan iko nahan kpa, alaghga mba beenyol vea kpe, er ngô u Myrna nahan. Kpa mba ve ne jighjigh ken Yehova yô ve fa er ku ka mkur u kwaghalôm shon la ga. Apostoli Paulu yange kaa er: “M ngu  a ishimaverenkeghen sha Aôndo . . . ka mnder u mbaperapera kua mba ve lu perapera ga vea nder shin ku la.” (Aerenakaa 24:15) Mba mbamaren vev mba beenyol mba doon ve ishima ve saa ku yô ka ve zua a msurshima ken ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la kua ityendezwa i tar u he u engem u Aôndo a lu van a mi u “ku ua kera lu ga” la.—Mpase 21:4.

21. Ka akaa a dedoo a nyi ka a due ken mcivir u mbamaren mba beenyolo?

²¹ Mbatomov mba Aôndo mba a icivir tsung sha mbamaren vev, shin aluer mban beeiyol je kpaa. (Anzaakaa 23:22-24) Ka ve civir ve. Sha u eren nahan la, ka ve kav injakwagh i i ôr sha mpase u ken jijingi ne: “De teru man ngôu ve̱ ember, ngôu u a mar u kpaa, i̱ saan un iyol!” (Anzaakaa 23:25) Man u hemban cii yô, mba ve civir mbamaren vev mba beenyol la shi ka ve er sha ishima i Yehova Aôndo shi ve civir un kpaa.