1-3. (a) Ior kpishi mba nengen tom u eren nena? (b) Bibilo i nenge tom u eren nena, man ka mbampin mba nyi se time sha mi ken ityough kinii?

TOM u eren doo ior kpishi nyian ishima ga. Ka vea hen er vea za er tom u ú vihi ve ishima ahwa imôngo nahan, uwer u gba ve u yaren kpen kpen. Se wase amba a ior a tom u vihi ve ishima la vea hii u soon tom ve, shi vea zua a mkom nena?

² Bibilo tese ér tom u eren kpoghuloo la ka kwagh u dedoo. I̱ kaa ér tom man akaa a dedoo a se zough a mi ken tom la cii ka iyua i Aôndo a ne se yô. Solomon nger ér: “Hanma or nana̱ ya kwagh, nana̱ ma kwagh, i̱ doo nan iyol ken tom u nan ye ican sha mi la cii; kwagh ne ka iyua i Aôndo je.” (Orpasenkwagh 3:13) Yehova u se doo un ishima shi kwagh wase a gbe un ishima tsung la soo ér se zua a mkom ken tom wase shi se ya atam a u kpaa. Aluer se soo u lun ken dooshima na yô, gba u se nengen tom er un kpa a nengen u la shi se dondon akaawan a na sha kwagh u tom u eren kpaa.—Orpasenkwagh 2:24; 5:18.

³ Se time sha mbampin unyiin ken ityough kin; ka ve je ne: A doo se iyol ken tom u se ye ican sha mi la nena? Ka ityom i nyi nahan i doo u Mbakristu mba mimi vea er ga? Se er tom u uke kua tom u Aôndo nena? Man ka tom u hemban doon u nyi i gbe u se eree? Kpa de se vande timen  sha ikyav i mbatomov uhar mba hemban sha won cii ve—ka Yehova Aôndo man Yesu Kristu je la.

4, 5. Bibilo tese ér Yehova ka ortom u eren tom kpoghuloo nena?

⁴ Ka Yehova a lu Ortom u Hemban sha won cii ye. Genese 1:1 kaa ér: “Sha hiihii la Aôndo gba Sha man tar.” Aôndo yange gbe tar cica cii been yô, a kaa ér u “doo tsung.” (Genese 1:31) Inja na yô, yange doo un a hanma tom u a er shin tar la cii. Se fa keng je ser doo Yehova, “Aôndo u sar sar” la er un lu ortom u eren tom kpoghuloo nahan.—1 Timoteu 1:11; NW.

⁵ Ma shighe môm kpa Aôndo wase u a eren tom kpoghuloo ne ngu a mem u eren tom ga. Shighe u a gba tar bee anyom kar imôngo la je kpa, Yesu kaa ér: “Terem ngu eren tom her.” (Yohane 5:17) Kanyi tom Ter a lu erene? Yehova ngu sha ijiir na i teman Shaala ngu kuran uumace shi ngu nengen sha a ve kpaa. A tsua ior mba i ‘gbe ve hegh,’ mba vea za tema tor vea Yesu sha yô, ka Mbakristu mba i shigh ve mkurem je la. (2 Mbakorinte 5:17) Yehova shi ngu eren tom sha u kuren kwagh u a we ishima u eren sha ci u uumace la; a wa ishima u nan mba ve soo un la uma u tsôron ken tar u he. (Mbaromanu 6:23) Sha kpôô yô, Yehova ka una nenge er tom ne u lu zan hemen nahan i doo un kpen kpen. Ior umiliôn imôngo lumun loho u Tartor ne, ve kporom hen Aôndo shi mba sôron mbamlu vev sha er vea lu ken dooshima u Aôndo yô.—Yohane 6:44.

6, 7. I fa Yesu sha tom u eren kpoghuloo nena?

⁶ Yesu kpa i fa un ér ngu or u eren tom tsung ica gba hegen. Shighe u Yesu lu a va shin tar ga la, lu “or u fan tom,” nahan Aôndo yar tom a na sha u gban akaa cii, “a a lu Sha, man a a lu shin tar kpaa.” (Anzaakaa 8:22-31; Mbakolose 1:15-17) Shighe u va shin tar la kpa za hemen u eren tom  kpoghuloo. Shighe u lu vesen a vese la, a hen tom u maan kwagh, nahan i hingir u yilan un ér “orgbanakaa.” * (Marku 6:3) Tom ne lu u taver kpishi, sha ci u uinjin mba paven ikyon lu hen shighe la ga, shi ajiir a teen ikyav mbi maan kwagh kpa lu ga shin mbaanar mba sha usu u latriki kpaa ga. Nenge ase er Yesu yange a due a za ker ikyon yô, alaghga je yô i gba u una gber kon a ta inya, una kpera u una yem a mi hen ijiir i a lu eren tom her la. U nenge er a lu maan iyou, alaghga je yô a lu manden haav mbu i shi a lu eren ihinda man ikyav mbigenev haan ken iyou shon kpa? Sha kpôô yô, Yesu yange fa er or ka nana er tom kpoghuloo shi nana er u sha inja ve i saan nan iyol yô.

⁷ Yesu lu ortom u veren ishima sha tom na u pasen kwagh la sha gbenda u kpilighyol. Yange er tom u hemban lun a inja cii ne anyom atar man tiôn sha gbashima. Er soo u pasen ior kpishi kwagh yô, vihin shighe ga; yange a nder tugh-tugh a pase kwagh zan zan tugh mbu kar ilen. (Luka 21:37, 38; Yohane 3:2) Yange lu zenden nyôron ken “agar a tamen man angarev mba kiriki, lu ôron kwaghaôndo, pasen Loho u Dedoo u tartor u Aôndo.” (Luka 8:1) Yesu yange zende angahar ukilomita uderi imôngo sha igbenda i lun ihyundu ihyundu sha er una pase ior loho u dedoo yô.

8, 9. Yange doo Yesu iyol ken tom u ya ican sha mi la nena?

⁸ Yange doo Yesu iyol ken tom u pasen kwagh u a er kpoghuloo la kpa? Een! Yange lôô ivor i mimi i Tartor kpishi, nahan zum u a kôndo a yem sha la ivor i a lôô la via kuma u sundan. Yesu yange zua a agee ken tom u Aôndo je yô ashighe agen a venda kwaghyan sha er una er u una kure yô. (Yohane 4:31-38) Nenge ase er yange a saan un iyol zum u kure tom na shin tar ve lu ôron Ter na la sha  wono! A kaa ér: “M na U icivir shin tar ne, er M kur tom u U nem Wer, M̱ er la” yô.—Yohane 17:4.

⁹ Sha mimi yô, Yehova man Yesu ka ikyav i hemban cii i ior mba yange doo ve iyol ken tom u ve ya ican sha mi yô. Er Yehova a doo se ishima yô, dooshima la mgbegha se se mba “mbakaven Aôndo.” (Mbaefese 5:1) Shi Yesu doo se ishima, ka nahan ve se ‘dondon Un ijime’ ye. (1 Peteru 2:21) Nahan de se time ase nen sha gbenda u se kpa a fatyô u doon se iyol ken tom u se ye ican sha mi la yô.

10, 11. Kanyi ia wase se ve se lu a mnenge u vough sha tom wase?

¹⁰ Mbakristu mba mimi mba eren tom u uke kpaa. Se soo u zuan a mkom ken ityom i se eren la, nahan kpa ka sea eren tom u uke u u doo se ishima ga nahan, se vôr a u kpen kpen. Aluer kwagh ngu nahan yô, se er nan ve a doo se iyol ken tom wase?

¹¹ Lu a mnenge u vough. Ka hanma shighe cii se fatyô u geman mlu u hen ijiirtom yase ga, kpa se fatyô u geman mnenge wase. Aluer se mba a mnenge u Aôndo yô, una wase se se nengen tom sha gbenda u vough. U tesen ikyav yô, aluer u ngu ityough ki tsombor wou yô, umbur wer tom wou la ua vihi u ishima nan nan kpa, ka u u wasen we u nengen sha tsombor wou ye. Man tom u nengen sha tsombor la ka beerkwagh sha ishigh ki Aôndo ga. Mkaanem nam kaa ér or u nan nenge sha tsombor u nan ga yô, “nan hemba gban kera a or u nan ne jighjigh ga yô.” (1 Timoteu 5:8) Aluer u fa wer tom wou ka gbenda u wasen we u eren tom u Aôndo a ne u u nengen sha tsombor wou la yô, kwagh ne una wase u u zua a mkom ken tom wou, u̱ mbagenev mba u eren tom a ve imôngo ve zough a mi ga yô.

12. Aluer se mba eren tom kpoghuloo man sha mimi yô, se zua mbamtsera mba nyi?

¹² Eren tom kpoghuloo man sha mimi. Aluer se mba eren  tom kpoghuloo shi se hen u eren u sha inja yô, se zua a averen kpishi. Mbatomov mba ve eren tom kpoghuloo shi ve fe tom ve tsembelee yô ka ve doo mbavesen vev ishima kpishi. (Anzaakaa 12:24; 22:29) Er se lu Mbakristu mba mimi yô, doo u se eren tom wase sha mimi, se iin inyaregh shin ikyav ga, shi se eren akaa ase sha shighe u ma se er orvesen wase tom la ga. (Mbaefese 4:28) Er se vande nengen ken ityough ki karen kira nahan ieren i mimi i ve a averen. Ka a fa ortom sha ieren i mimi yô, i na nan jighjigh. Aluer orvesen wase sha tom fa ér se mba eren tom kpoghuloo shin a fa ga je kpa, se zua a mkom sha ci u se mba a “imo i dedoo ken ishima” shi se fa je ser se mba eren ishima i  Aôndo u a doo se ishima la.—Mbaheberu 13:18; Mbakolose 3:22-24.

13. Aluer se mba eren inja i dedoo hen ijiirtom yase yô, alaghga kanyi ia due kere?

¹³ Fa wer ieren you i ne Aôndo icivir. Aluer se mba eren inja i dedoo i i gbe u Mbakristu vea eren la hen ijiirtom yase yô, mbagenev vea nenge a mi keng. Nahan kanyi ia due kere? Kwagh ne una na ‘ityesen i Aôndo Oryiman wase ia hingir kwagh u hweegh.’ (Titu 2:9, 10) Sha mimi yô, ieren yase i dedoo la ia na mbagenev vea nenge ér mcivir wase doo, nahan a sar ve u va civir Aôndo a vese imôngo. Hen ase er or u ne eren tom hen ijiir i môm nana ngohol mimi u ken Bibilo sha ci u inja you i dedoo la ve a lu u ken ishima yô! U hemban cii yô, hen sha kwagh ne kpaa: Aluer u fa wer inja you i dedoo la na Yehova icivir shi i na saan un iyol nahan a doo u je a hemba cii ga he?—Anzaakaa 27:11; 1 Peteru 2:12.

14-16. Zum u se soo u tsuan tom u se er yô, ka mbampin mba hange hange mba nyi i doo u se pine ayol a ase?

¹⁴ Bibilo ôr se hanma kwagh vighe vighe sha kwagh u tom u uke u se er man u se er ga ze. Nahan kpa u ngu wer ka u se gba eren hanma tom tsô ga. Ruamabera una wase se se tsua tom u civirigh, u ua na se er ishima i Aôndo shi se palegh ityom i vihin un ishima kpaa yô. (Anzaakaa 2:6) Zum u se soo u tsuan tom u se er yô, mbampin mba hange hange mba uhar mba i gbe u se pine ayol a ase yô.

¹⁵ Aluer m er tom ne yô me lu eren kwagh u Bibilo i vende yôô? Mkaanem ma Aôndo venda iv man aie kua eev mbu eren wanger wanger. (Ekesodu 20:4; Aerenakaa 15:29; Mbaefese 4:28; Mpase 21:8) Nahan aluer gba u se er tom u ua na se er akaa ne yô, se venda imba tom la. Yehova doo se ishima, nahan mayange se lumun u eren tom u ua na se per atindi a Aôndo ga.—1 Yohane 5:3.

 ¹⁶ Aluer m er tom ne nahan me lu suen ma ieren i Aôndo a vende yôô? Time ase sha ikyav ne. Tom u ngohol mbavannya hen ma ijiirtom la ka u bo ga. Nahan kpa, aluer i tôô Orkristu imba tom ne hen iyouci i dughun kasev iyav nahan nana er nena? Sha mimi yô, tom la ua na nana wa ave sha iyav mbu dughun jighilii ga. Nahan kpa, tom u nan ne ua sue iyouci i i ver i sha u dughun iyav, mbu i lu kwagh u Mkaanem ma Aôndo ma vende la ga he? (Ekesodu  21:22-24) Er Yehova a doo se ishima yô, se soo u wan ave sha akaa a ruamabera a vende la ga.

17. (a) Ka akaa a nyi nahan i doo u se time sha mi zum u se lu tsuan tom u se eree? (Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér, M LUMUN TOM NEE? la.) (b) Se er nan ve imoshima yase ia wase se se tsua u eren kwagh sha ishima i Aôndo?

¹⁷ Mbamlumun mba i ne sha mbampin mba uhar mba ve lu sha ikyumhiange i sha 15 man 16 la vea wase se u sôron mbamzeyol kpishi mba se tagher a mi sha kwagh u tom la. Heela tseegh ga, akaa agen kpa nga a i gbe u se time sha mi zum u se lu keren tom yô. * Se fatyô u veren ishima ser wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh a wa atindi a aa tese kwagh u se er sha hanma ikyaa i se tagher a mi la ga. Ka nahan ve i doo u se er kwagh sha kwaghfan ye. Er se vande  henen ken Ityough 2 nahan, doo u se tese imoshima yase shi se tsaase i sha u henen er se er tom a Mkaanem ma Aôndo ken akaa a se eren ayange ayange la yô. Aluer se tsaase “mkav [wase] u ken ishima” sha u ‘eren tom’ a mi yô, imoshima yase ia wase se se tsua u eren kwagh sha ishima i Aôndo shi se lu ken dooshima u Aôndo kpaa.—Mbaheberu 5:14.

18. U tsuan kwagh u una wase se se za hemen u eren akaa a Yehova una lumun se la ka kwagh u ican sha ci u nyi?

¹⁸ U tsuan kwagh u una wase se se za hemen u eren akaa a Yehova una lumun se la ka kwagh u ican ken “ayange a masejime” “a ican” i ngee yum ne. (2 Timoteu 3:1) Ka kwagh u ican kpishi u zuan a tom shi eren u gbem. Er se lu Mbakristu mba mimi yô, se fa ser gba u se er tom kpoghuloo sha er se nenge sha tsombor wase yô. Kpa aluer se kôr ityough ga yô, mtaver u hen ijiirtom shin mhen u tar u soon uyôughyôughmbaakaav la una yange se u civir Aôndo. (1 Timoteu 6:9, 10) Se nenge ase nen er se lu a mnenge u vough, shi se ver ishima sha “akaa a a hemba lun a inja” la yô.—Mbafilipi 1:10.

19. Yehova kuma u se suur sha a na a ishima yase cii sha ci u nyi, man u suur sha a na la una wase se se palegh nyi?

¹⁹ Suur sha Yehova a ishima you cii. (Anzaakaa 3:5, 6) Yehova kuma u se suur sha a na gaa? Gadia ka un a koson se ye. (1 Peteru 5:7) A fa mbamgbe asev hemba se ayol a ase, man ma shighe môm kpa una gba uwer u kuren mbamgbe asev ga. (Pasalmi 37:25) Nahan yô se ver nen ishima sha kwagh u Mkaanem nam ma er se ne, ér: “Inyaregh ki saren ki̱ de luun ken uma wen ga. Kwagh u ne lu a mi yô, a̱ kuma ne, gadia A kaa er: Mayange Me undu u ga, Me kende u kpaa ga.” (Mbaheberu 13:5) Mbacivir Aôndo mba ve eren tom u pasen kwagh hanma shighe la vea fatyô u pasen er Aôndo a lu a tahav mbu nan se akaa a hange hange  a kwagh a gbe se a mi la yô. Aluer se suur sha Yehova a ishima yase cii ser una fatyô u nengen sha a vese yô, ishima ia kera zer nyian se sha kwagh u nengen sha tsombor wase la ga. (Mateu 6:25-32) Se de ser tom u uke u yange se u eren ityom i ia wase se u civir Aôndo la ga, er tom u pasen  kwaghaôndo man u zan mbamkombo nahan.—Mateu 24:14; Mbaheberu 10:24, 25.

20. Inja i u veren ishe jighilii la ér nyi, man se za hemen u veren ishe yase jighilii nena?

²⁰ Ver ishe you dedoo. (Mateu 6:22, 23) Inja i u veren ishe dedoo shin jighilii yô, ka u wan ave sha akaa kperegh kperegh ga. Orkristu ka nan ver ishe i nan jighilii sha kwagh môm tseegh, sha u eren ishima i Aôndo. Aluer ishe yase ngi jighilii yô, se kera hemba veren ishima sha u keren ityom i zuan a inyaregh kpishi shin keren uma u yôughyôugh ga. Shi se wa ityough yamen ikyav mbi hev man mbi hemban doon la ga, gadia mbayôôn kasua ka ve soo ér se na jighjigh ser aa akaa ne shio yô mayange a saan se iyol ga. U er nan ve u za hemen u veren ishe you jighilii? Palegh anzô a gban dang dang. De ombon ikyav mbi kwagh a gbe u a mi ga la ga, gadia mbia ya u shighe kpishi shi ishima you cii ia goom a lu sha mi. Dondo kwaghwan u ken Bibilo u a kaa ér sea lu a “kwaghyan man akondo” yô i kuma se la. (1 Timoteu 6:8) Ker igbenda u panden akaa a u lu a mi la er u fetyô la cii.

21. Er nan ve i doo u se tsua u eren akaa a a hembe lun a inja laa, man kanyi i doo u se ver hiihii ken uma wase?

²¹ Tsua akaa a a hembe lun a inja, a aa wase u u civir Aôndo la shi er a kpaa. Er se fetyô u eren akaa kpuaa tseegh ken uma yô, doo u se tsua u eren akaa a a hembe lun a inja la. Aluer se er nahan ga yô, akaa agen a a gbe kwagh yum ga la aa kar a ngohol shighe u ma se er akaa a injaa a mi la. Kanyi i doo u ia hemba lun kwagh u vesen ken uma wase? Ior kpishi ken tar ne hemba veren ishima sha u zan imakeranta i vesen sha er vea er ityom i vesen i nan ve inyaregh kpishi yô. Nahan kpa Yesu gema taver mbadondon un ishima ér ve “vande keren . . . tartor.” (Mateu 6:33) Er se lu Mbakristu mba mimi yô, se mba veren Tartor u Aôndo hiihii ken uma wase. Akaa a se tsough u eren ken uma wase man mbaawashima asev kua akaa a se lu eren cii a tese ér akaa a Tartor man u eren ishima i Aôndo hemba  gban se ishima a u keren uyôughyôughmbaakaav man u eren ityom i uke shin zan imakeranta i vesen la.

22, 23. (a) Kanyi i lu tom u vesen u Mbakristu mba mimi, man se tese ser tom ne ngu se a inja nena? (Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér, “M TSUA U EREN KWAGH U A NEM IEMBER MAN MKOM YÔ” la.) (b) U kange ishima wer u er nyi sha kwagh u tom u uke?

²² Aluer se kav ser se zurum a mkur u ayange a masejime ne yô, se hemba veren ishima sha tom u i gbe u Mbakristu mba mimi vea eren la, ka tom u pasen kwagh shin geman ior hingir mbahenen je la. (Mateu 24:14; 28:19, 20) Doo u se wa iyol sha tom u waren uma ne, vough er Yesu u a ver se ikyav la kpa yange er nahan. Se tese ser tom ne ngu se a inja nena? Ior mba Aôndo kpishi mba mbapasenkwagh mba ken tiônnongo, nahan ve na ayol a ve sha u eren tom u pasen kwagh ne sha gbashima. Mbagenev sôr mbamlu vev sha er vea er tom pania shin u mishen yô. Mbamaren kpishi fa er i doo u ônov vev vea tsua akaa a aa wase ve u civir Aôndo yô, nahan ve taver ve asema ér ve er tom u pasen kwagh hanma shighe la. Ka saan mba ve pasen kwagh u Tartor sha gbashima la iyol a tom ve u pasen kwagh la kpa? Ka saan ve iyol yum! U civir Yehova a ishima yase cii la ka gbenda u uma u nan se msaanyol man mkom, shi ngu ve se a averen ngôgh.—Anzaakaa 10:22.

²³ Se mbagenev kpishi ka i gba u se er tom u uke ahwa imôngo sha er se nenge sha tsombor wase yô. Umbur wer Yehova soo ér i doo se iyol ken tom u se ye ican sha mi la. Aluer mhen wase man ieren yase zua sha mhen u Aôndo shi se mba dondon atindiakaa na yô, se zua a mkom ken tom wase. Nahan kpa se kange nen ishima ser mayange se de tom u uke u yange se u eren tom u u hembe lun hange hange ne ga, ka tom u pasen loho u dedoo u Tartor u Aôndo je la. Aluer se ver tom ne hiihii ken uma wase yô, se tese ser Yehova doo se ishima nahan se za hemen u lun ken dooshima na.