1. Ka unô Yehova a urugh a ve a mi hen a naa, man gba u vea lu tsevaa sha u fan kwagh u a doo Ter ishima la sha ci u nyi?

YESU kaa ér: “Mba ve civir sha mimi yô, vea civir Ter ken jijingi kua ken mimi, gadia ka mba ve civir Un nahan ne je Ter A keren ye.” (Yohane 4:23) Yehova ka una zua a amba la, er a zough a we nahan yô, a urugh ve a va a ve hen a na man hen Wan na kpaa. (Yohane 6:44) Nenge imba icivir i a ne se ne sha wono! Kpa, gba u mba mimi u ken Bibilo a doo ve ishima la cii vea za hemen u ‘karen fan kwagh u a doo Ter ishima la,’ gadia Satan ka or u a fe u tsughun ior kpishi yô.—Mbaefese 5:10; Mpase 12:9.

2. Pase er Yehova a nengen mba ve nongo mcivir u aiegh sha mcivir u mimi yô.

² Umbur ase kwagh u yange er ikyua a Uwo u Senai zum u Mbaiserael kaa a Aron ér a̱ er ve an-aôndo la. Aron lumun u eren, kpa lu sha ishima na ga; á er ve wanbua u zenaria la wener á tile sha ityough ki Yehova. Tsô a kaa a ve ér, “kper yô, ka iniongo i TER.” Mbaiserael yange ve nungwa mcivir u aiegh sha mcivir u mimi nahan Yehova gba ungwan ato tsôô? Mayange ga. Yehova na zwa i wua mbacivir eev mbura er iorov dubu utar nahan. (Ekesodu 32:1-6, 10, 28) Kwagh ne tese se nyi? Aluer se soo u lun ken dooshima u Aôndo yô, mayange je se “[bende] nen ma kwagh u hôngorough ave ga,” kpa se kura nen mimi sha gbashima sha er ma kwagh môm una hôngor un ga yô.—Yesaia 52:11; Esekiel 44:23; Mbagalatia 5:9.

3, 4. Er nan i doo u se ver ishima sha akaawan a Bibilo zum u se lu timen sha kwagh u aeren man uiniongo mba vesen mba ior ve eren laa?

³ Shighe u mbaapostoli lu uma la lu kwagh u mbavendan  mimi vea nzughul a nongo u Kristu ga. Kpa kwagh ka er i vihi yô, mba kpen kera cii yô, Mbakristu mba aiev mba mimi doo ve ishima ga la gba eren uiniongo mba mbafanaôndoga eren la ér ka uiniongo mba Mbakristu. (2 Mbatesalonika 2:7, 10) Se time nen sha uiniongo mban mbagenev. Nahan ver ishima nenge er uiniongo mban ve tese jijingi u taregh, i lu u Aôndo ga yô. Uiniongo mba taregh mban cii mba a kwagh u vesen môm: Mba samber a asaren a iyolough man atesen a kwaghaôndo u aiegh man akombo a civir a a lu kwagh u i fe “Zegebabilon” a mi la. * (Mpase 18:2-4, 23) Fa kpaa wer, Yehova yange nenge akaa a hôngorough a mbafanaôndoga eren ngise ngise, a ior ve gem hegen a hingir ve uiniongo mba vesen la. Ka nahan ve uiniongo mba shonov mba i eren nyian ne ve vihin un ishima yum ye. Nahan ka mnenge u Yehova la i doo u se lu a mi ga zee?—2 Yohane 6, 7.

⁴ Se Mbakristu mba mimi se fa ser Yehova soo uiniongo mbagenev ga. Kpa, gba u se taver ishima keng ve se er uiniongo mban ga ye. Aluer se tôv se fa er i hii ve uiniongo mban ve vihi Yehova ishima yô, se hemba kangen ishima u palegh nyityôkwagh i ia yange se u lun ken dooshima u Aôndo cii.

5. Er nan ve se fe dedoo ser i mar Yesu sha iyange i Disemba 25 ga?

⁵ Bibilo ôr kwagh u ember mar u Yesu ijiir i môm tsô kpaa ga. Fan tsô kpa or fa iyange i í mar Yesu jighilii ga. Nahan kpa, ikyav tese ér i mar Yesu ken uwer u Disemba 25, shighe u ka i ndôhôr ken tar u Iserael kpishi la ga. * Ityôkyaa i môm i  se fe kwagh ne nahan yô, ka kwagh u Luka yange nger sha u pasen kwagh ugen u er shighe u i mar Yesu la, ér “mbakuranilev lu ken tar la, ve tsaan ken toho, ve kuran ilev vev.” (Luka 2:8-11) Luun er mbakuranilev mban yange vea “tsaan ken toho” inyom jimin yô, kwagh u Luka a er heen ne ma i lu kwagh keng ga. Kpa, er Betelehem lu ijiir i ndôhôr kpishi man ijiir i senou nôôn sha shighe u hir yô, yange a kuma shighe ne yô i ver ikyumile ken ityôruile, sha nahan yô, mbakuranilev ma lu ‘tsan ken toho’ hen shighe ne ga. Bee kera yô, Yosev man Maria za ken Betelehem sha ci u tindi u Shisar Agusetu wa ér i̱ nger ior mba ken tar la cii la. (Luka 2:1-7) Er kera je kpa ior vande soon kwagh u hemen u Mbaroma ga yô, Shisar yange ma wa ior tindi ér ve yem sha ajiir a uter vev sha shighe u ndôhôr keghelee la ga.

6, 7. (a) Akaa kpishi a ior ve eren shighe u ka a yaan kirimishi la hii hana? (b) Iyua i ior ve eren shighe u kirimishi la kaha a iyua i Mbakristu ve eren la nena?

⁶ Kirimishi ngi ken Ruamabera ga; i̱ hii ken uiniongo mba mbafanaôndoga eren ngise la, er iniongo i Mbaroma i í yer ér Saturnalia la nahan. Yange i eren iniongo ne sha u civir Saturn, aôndo u sule kahan. Bee kera yô, takerada u i yer ér New Catholic Encyclopedia la kaa ér mbacivir aôndo u i yer ér Mithra la yange ve ver Disemba 25 ér ka “iyange-mar i iyange i sha kwavaôndo, i ma kwagh môm una fatyô u hemban i ga la.” Takerada ne za hemen ér, “kirimishi hii sha shighe u ior civir iyange kpoghuloo ken Roma la;” Kristu yange kpe anyom kar er deri utar nahan cii ve ior hii u yan kirimishi ye.

⁷ Mbafanaôndoga yange vea eren uiniongo mban yô, ve na ior uiyua shi ve ya kwagh ve ember kpishi, man ka akaa a i eren sha shighe u kirimishi zan zan nyian je ne. Nyian kpa ior ka vea yaan kirimishi yô, ve na mbagenev uiyua, nahan kpa uiyua mba Mbaromanu naan ior sha shighe u kirimishi la zua sha kwagh u i nger ken 2 Mbakorinte 9:7 la ga, ivur ne kaa ér: “Hanma or nana̱ na er nan we ken ishima i nan la nahan, i̱ de lu zunguruu ga, i̱ de lu sha apera kpaa ga, gadia ka or u nan ne kwagh sar sar la je nan doo Aôndo ishima ye.” Mbakristu mba  mimi mba eren ior iyua sha ci u ve doo ve ishima, mba veren a ver ma iyange i vea na ior kwagh shi vea ver ishima ér ve kpa i na ve kwagh ga. (Luka 14:12-14; Aerenakaa 20:35) Heela tseegh ga, doo ve kpishi er ve nyer iyol ken haghelaa u sha shighe u kirimishi la ga, shi ve gbe anzô a vea er iniongo ne ga nahan.—Mateu 11:28-30; Yohane 8:32.

8. Mbafankwagh yange ve na Yesu uiyua mba ember mar naa? Pase ase yôô.

⁸ Kpa alaghga mbagenev vea pine ér, mbafankwagh yange ve na Yesu iyua i ember mar na ga zee? Ei. Yange ve va un a iyua sha u nan un a na icivir tsô, gadia Yesu lu ityagher-or, man ka kwagh u ior eren sha ayange la je la. (1 Utor 10:1, 2, 10, 13; Mateu 2:2, 11) Yange ve va sha iyange i í mar Yesu la kpaa ga. Shighe u ve va Yesu a uiyua la, lu anikyundan u forototo u i gbir un shin anar u haan ilev kwaghyan shimi ga, kpa lu wan u kuman iwer imôngo je.

9. Lu nyi i er shighe u i lu eren uiniongo mba ember iyange i mar mba i ôr kwagh ve ken Bibilo laa?

⁹ Er ka a mar wan ve i doo ior ve ember nahan kpa, or u civir Aôndo môm tsô Bibilo kaa ér yange nan ember mar u nan ga. (Pasalmi 127:3) Bibilo hungur u ôron kwagh u mar ember ve shinii? Ei, gadia i̱ ôr kwagh u iorov uhar mba ve ember iyange i mar ve yô; lu Farao u Igipiti man Herode Antipa. (Genese 40:20-22; Marku 6:21-29) Kpa, Bibilo gema ôr kwagh u mar ember ne sha gbenda u dedoo ga, hemban cii je yô mar ember u Herode la, gadia i gber Yohane u Eren Batisema ityough hen iniongo ne.

10, 11. Mbakristu mba tsuaa mbara nengen m-ember u ayange a mar nena, man lu sha ci u nyi?

¹⁰ Takerada u The World Book Encyclopedia la kaa ér “Mbakristu  mba tsuaa mbara . . . nenge mar ember ér ka kwagh u mbafanaôndoga.” U tesen ikyav yô, Mbagrika mba sha ayange a tsuaa mbara na jighjigh ér hanma or yô nan ngu a jijingi u ka a kura nan shi a kôr mar u nan shi a nenge sha a nan sha ayange a uma u nan cii yô. Takerada u The Lore of Birthdays la kaa ér, “yange a mar or sha iyange i mar i ma aôndo yô, jijingi u a ker mar u nan la a ya ikyar vea aôndo shon.” Shi ior zua ayange a mar sha ishor i kpehen a akaa a sha kwavaôndo kua mtil u asan ica gba hegen.

¹¹ Mbacivir Aôndo mba tsuaa mbara ember ayange a mar ga sha ci u lu kwagh u mbafanaôndoga eren yô shi akaa a mbaimev kpa nungwa sha mi; shi alaghga ve ember a ga sha ci u ve soo u vihin aeren a ve a dedoo la ga. Se ôr nahan sha ci u nyi? Sha ci u Mbakristu lu nomso man kasev mba hiden a ayol a ve ijime shi eren kwagh akuma akuma, nahan ve nengen mar ve ér ka kwagh u injaa je u vea eren iniongo a ember ga. * (Mika 6:8; Luka 9:48) Kpa ve gema ve naan Yehova icivir shi ve wuese un sha uma u injaa u a ne ve la. *—Pasalmi 8:3, 4; 36:9; Mpase 4:11.

12. Iyange i kuugh yase ia hemba doon a iyange i mar yase nena?

¹² Hanma or u civir Aôndo sha mimi u nan saa ku cii yô, Aôndo ngu umbur nan; una na nan uma ken hemen keng keng. (Yobu 14:14, 15) Orpasenkwagh 7:1 kaa ér: “Iti i mimi hemba doon a mkurem ma doon tsung; man shi iyange i kuugh hemba doon a iyange i maren or la.” Se er “iti” i dedoo vea Aôndo, gadia se mba civir un sha mimi. Nenge ase yô, kwagh u í kaa ér Mbakristu ve eren la kpa ka iniongo i iyange i mar ga, ka u umbur ku u Yesu, un u “iti” na i dedoo i bugh se gbenda u zuan a myom la, man ka cii kwagh u i kaa ér Mbakristu ve eren je ne.—Luka 22:17-20; Mbaheberu 1:3, 4.

13, 14. Aeren a Ista a a ze gwa kpishi la due hana?

¹³ Ior mba eren Ista ér ka iniongo i mnder u Kristu shin ku, kpa jighilii yô iniongo ne due ken kwaghaôndo u aiegh. Iti i Ista la jim jim je kpa i zua a i ken iti i Eostre shin Ostara, inmgbianaôndo u sev mbu wanger man u ura he, u ior mba ken Ingila mba ngise civir la. Man gema di aji kua mbaalôm mba ior mba ken ityar igen ve eren Ista a mi la di ye? Takerada u Encyclopædia Britannica la kaa ér aji ka “ikyav i uma u he man mnder u shin ku; ior fa ikyav ne wuee je.” Alôm di gema ka ikyav i iyiav mbi doon ica gba hegen. Nahan, Ista ka iniongo i doon iyiav, kpa i kôr i i gema a mi ér ka iniongo i mnder u Kristu shin ku. *

¹⁴ Yehova una lumun ér i eren iniongo i hôngorough i doon iyiav la sha u umbur mnder u Wan na shin ku je kpa? Mayange ga! (2 Mbakorinte 6:17, 18) Jim je yô, kaan tsô kpa Ruamabera kaa ér se eren iniongo sha u umbur mnder u Yesu shin ku ga. Nahan aluer se mba umbur mnder na ken iti i Ista yô, se mba seer kwaghbo sha kwaghbo.

15. Iniongo i Halloween la hii nena, man iyange i ior ve eren iniongo la wase ú u fan kwagh u iniongo ne nena?

¹⁵ Iniongo i Halloween i í eren ken ityar igen ken uwer u Oktoba 31 la i̱ due ken iniongo i ikyurior i Celt mba ken tar u Ingila man Ireland eren ngise la. Ka a eren i yô, ior ve wuha iyol er ka mbakuv man annyamev mba vihin ashe nahan. Ikyurior i Celt eren iniongo i í yer ér Samhain la, inja i ishember ne ér “Mkur u Fam.” Ve eren iniongo ne shighe u uwer u sha aôndo u dugh jimin, cii man iyange i Novemba 1 yô. Ve na jighjigh ér sha shighe u iniongo i Samhain la, kwagh kera yisan uumace a tar u mbakuv ga, nahan ujijingi mba dedoo man mba bov  ka ve due ve zenden sha tar. Shi ve na jighjigh kpaa ér uma u mbakpenev ngu a hide sha ajiir a ior vev sha shighe ne, nahan ior yange ve ver kwaghyan man kwaghman sha ci u mbakuv mban sha u wamen ve. Nahan nyian kpa, mbayev ka vea wuha iyol er ka mbakuv vea zenden sha uyaav mba iorov vea kaan ér saa i na ve kwagh gayô vea bula ve nahan, i lu iniongo i Samhain la je ve lu eren a mfe ve shio ye.

16, 17. (a) Er nan i doo u Mbakristu mba ve soo u zuan ivaa vea yar tom a akaawan a ken Bibilo sha u tôvon sha kwagh u aeren a hen ijiir ve a ior ve eren hen iniongo i ivesegh laa? (b) Kanyi i doo u Mbakristu vea hen sha mi sha kwagh u ieren i tsendan ior cinkafa iyol kua akaa agen shighe u i lu eren iniongo i ivesegh laa?

¹⁶ Ica a gba ga tsô “á kera ungwa imo i orkwasehe man shi kwasehe ken [Zegebabilon] ga.” (Mpase 18:23) Sha ci u nyi? Ityôkyaa i môm yô, ka sha ci u ahir a na a aa fatyô u vihin ivaa i or sha iyange i nan lu eren iniongo i ivesegh la.—Marku 10:6-9.

¹⁷ Aeren a ityôô kaha ken ityar kposo kposo. Aeren agen nga inja er ka a bo ga nahan, kpa u tôv sha mi yô a due ken aeren a Babilon a i eren sha u ‘ikyôr i doo’ orkwasehe kua kwasehe shin mba van ivese la. (Yesaia 65:11) Ieren ne igen yô, ka i tsendan ior cinkafa iyol shin akaa agen er faluwa nahan la. Alaghga tsô ieren ne due ken jighjigh u ior ve ne ér kwaghyan wasen ior u wamen ujijingi mba bov shi yangen ve u bulan orkwasehe man kwasehe la. Bee kera yô, ior tôô cinkafa zua sha kwagh u van a ikyôr i mar man msaanyol man u tsan uma ica i gba hegen. Mimi yô, hanma or u i sar nan u lun ken dooshima u Aôndo her yô, nana palegh aeren a hôngorough angan.—2 Mbakorinte 6:14-18.

18. Ka akaawan a ken Bibilo a nyi i doo u mba ve soo u eren iniongo i ivesegh man mba i lehe ve la vea dondoo?

¹⁸ Mbacivir Yehova shi mba palegh aeren a tar ne a aa na ivaa-zuan ve shin iniongo ve i ivesegh ia zua sha aeren Mbakristu ga la shi mba palegh ma ieren i ia za imoshima i mbagenev iyol la kpaa. U tesen ikyav yô, mba we ior asôngo shin mba lamen ijimba ga, shi mba eren asenge shin ma kwagh u una vihi mba ve sember eren ivese la kua mbagenev ga. (Anzaakaa  26:18, 19; Luka 6:31; 10:27) Shi mba eren iniongo i ivesegh yôugh yôugh sha u tesen “ihyagh i uma ne” ga. (1 Yohane 2:16) Aluer u soo u eren iniongo i ivesegh yô, umbur wer Yehova soo ér iyange you i injaa ne i̱ lu iyange i ken hemen kpa u umbur i a ahan zwa, u vaa a vaa afanyô ga yô. *

19, 20. Takerada ugen ôr ér nyi sha kwagh u ieren i kenden a iyongo i msôr kuman sha igen laa, man er nan ve Mbakristu ve eren kwagh nahan ga?

¹⁹ Kwagh ugen u ior kpishi ve eren hen iniongo i ivesegh man uiniongo mbagenev yô, ka u kenden a iyongo i msôr kuman sha iyongo igen i or ker sha uwe yô. Takerada u International Handbook on Alcohol and Culture, u inyom i 1995 la kaa ér: “Ieren i kenden iyongo i msôr kuman sha igen la . . . ka kwagh u ior ve eren ainge u alaghga ngise la yô, ior eren zum u vea haan zar u icighankwagh hen inya sha u nan mbaaôndo nagh yô . . . vea haan cii yô maa ve er msen sha asember ne ér, ‘wase se se tsa uma!’ shin ‘na se mkpeyol!’”

²⁰ Sha mimi yô, alaghga ior kpishi vea hen ér ieren ne due ken kwaghaôndo u aiegh ga, shi ka u keren ikyôr laghen keng ga. Nahan kpa, m-kende u kenden a iyongo sha la ka u sônon “usha” kwagh, inja na yô ka u sônon ujijingi mba ve hembe uumace agee la iveren sha gbenda u ú zough sha ityesen i Ruamabera ga yô.—Yohane 14:6; 16:23. *

21. Ka iniongo i ior kpishi ve eren nyian i nyi i doo u Mbakristu vea palegha, man aluer i̱ due ken kwaghaôndo u aiegh ga je kpa doo u vea palegh i sha ci u nyi?

²¹ Hanma inyom yô, ityar igen ka i mir iniongo i amaregh i í  yer ér carnival shin Mardi Gras la. Ka iniongo i ior ka ve wa nongo sha godobi lugh lugh ve vinen amar ve tôndon iwenge yô, man ashighe agen je yô ka i er akaa hen iniongo ne a tesen ér ka kwaghbo u nomsoor yaven a nomsoor shin kwase yaven a kwase ga. Iniongo ne tese er aeren a tar u ainge ne a lu hôngor seer a seer yô, man er i lu Zegebabilon je a lu samber a aeren ne ken igbar shin ken myer yô. Doo u or u ‘Yehova a doo nan ishima’ nana za iniongo ne shin nana nenge i? Aluer nan za shin nan nenge i yô, kwagh ne tese ér nan kôr kwaghbo ihyom sha mimi je kpa? (Pasalmi 1:1, 2; 97:10) Hemba doon u se dondo ieren i orpasalmi u yange er msen ér: “Gemam ashe kera sha u kenger gbilinkwagh” la!—Pasalmi 119:37.

22. Ka hanma shighe nahan Orkristu nana tsua u eren ma iniongo shin eren ga er imoshima i nan i tese nan laa?

²² Hanma shighe u tar u lu eren ma iniongo cii yô, doo u Mbakristu vea wa ikyo sha er vea er kwagh u mbagenev vea hen ér ve kpa mba eren i ga yô. Paulu nger ér: “Aluer nea yaan kwagh, shin nea maan kwagh shin nea eren nyityô kwagh kpaa, eren nen akaa cii sha ci u icivir i Aôndo.” (1 Mbakorinte 10:31; ôr ngeren u a lu a itinekwagh ér “Tsua Kwagh u Vough” la, ngu sha peeji 158-159.) Kpa aluer ikyav tese wang ér ma kwagh u ior ve eren shin ma iniongo ngi a aeren a kwaghaôndo u aiegh ker ga shi ka iniongo i patii shin i civir tar kpaa ga, shi i per ma tindi u ken Bibilo ga yô, Orkristu nana fatyô u tsuan a ishima i nan u eren imba iniongo la shin eren ga. Er nan lu tsuan kwagh u nana er yô, doo u nana wa mnenge u mbagenev kpa ikyo sha er nana na ve gbev mbu nôngon ga yô.

23, 24. Se er shiada u dedoo sha kwagh u atindi a Yehova a perapera la nena?

²³ Ior kpishi tôô ayange a uiniongo mba taregh ér ka shighe u icombor ve man azende a ve kohol imôngo. Nahan yô, aluer or kure sha lan ér mtil wase u a har sha Ruamabera la  doo ga shin se mba keren ngegh ngegh yum yô, se pase nan sha ishima i legh legh ser Mbashiada mba Yehova mba kohol imôngo a icombor ve man azende a ve sha gbenda u dedoo. (Anzaakaa 11:25; Orpasenkwagh 3:12, 13; 2 Mbakorinte 9:7) Se mba kombo imôngo a mba doon se ishima sha ashighe kposo kposo ken inyom jimin, kpa er Aôndo a doo se ishima shi se soo atindi a na kpaa yô, se soo ser se nungwa aeren a vihin un ishima sha mbamkombo mba nan se msaanyol ne ga.—Ôr ngeren u a kaa ér, “Mcivir u Mimi Ne Se Iember i Hemban Cii” la, ngu sha peeji 156.

²⁴ Mbashiada mbagenev kôr cio u pasen mba i hange ve u fan akaa ne sha mimi la kwagh u i nger ken ityough 16 ki takerada u Bibilo Tese Ér Nyi Jimi? * la sha gbenda u wanger ve. Kpa fa wer, awashima wase yô ka u wasen ior ve civir Yehova, ka u nyiman kwagh a ve ga. Nahan ôr kwagh a ior sha icivir man sha ishima i legh legh kpaa, shi “kwaghôron [wou] a̱ luun u doon gbem, u i we bar sha mi yô.”—Mbakolose 4:6.

25, 26. Mbamaren vea wase ônov vev vea vese ken jighjigh u nan shi Yehova una seer doon ve ishima nena?

²⁵ Er se lu mbacivir Yehova yô, i tese se tsema tsema. Se fa er i hii ve se lumun akaa agen shi se eren a, kpa se gem se palegh agen yô. (Mbaheberu 5:14) Nahan yô, mbamaren, tese nen ônov enev ve fa akaa a Bibilo i tese la dedoo. Ne er nahan yô, ne maa jighjigh ve u nan shi ne wase ve vea fa u nan mlumun ken Bibilo sha mpin u or pin ve sha kwagh u jighjigh ve la, shi vea fa er ve doo Yehova ishima yô.—Yesaia 48:17, 18; 1 Peteru 3:15.

²⁶ Mba ve civir Aôndo “ken jijingi kua ken mimi” la mba palegh uiniongo mba ve zough sha ityesen i Ruamabera ga la, kpa ka cii la ga, mba eren kwagh sha mimi sha akaa kposo kposo a ve eren ken uma ve la cii. Ior kpishi nyian nenge inja i mimi ér ka gbilinkwagh. Kpa ityough ki dondon kin kia wase se se fa er igbenda i Aôndo i hembe doon hanma shighe cii yô.