Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Loho u Dedoo Ú Ve Soo Ér U̱ Ungwa La

Loho u Dedoo Ú Ve Soo Ér U̱ Ungwa La

Loho u Dedoo Ú Ve Soo Ér U̱ Ungwa La

SHIGHE u Yesu lu shin tar la, mbahenen nav va her a na va pine un ér: “Ka nyi ia lu ikav i sha mve Wou la man i mkurtara?” A na ve mlumun ér ityar kpishi ia nôngo ityav a igen shi ijen ia gba shi ubombauangev vea va kua ityartenger man mseer u mvende u vendan atindi, shi mbatesen mba kwaghaôndo mbaaiev vea lu tsumen a ior kpishi, shi á kôr mbadondon un sha mimi mbara ihyom shi a tôv ve a ican kpaa, shi mdoo u perapera a doo ior kpishi ishima la una ndôhôr. Lu u shighe u akaa ne aa hiin u eren yô, kwagh la una tese ér Kristu ande kera je ve kpa lu u á nenge a na ga shi lu u tesen ér Tartor u sha la kpaa ú mgbôghom. Kwagh ne una lu loho—a lu loho u dedoo je! Nahan Yesu seer mkaanem man hingir vegher u ikyav shon. A kaa ér: “Loho u Dedoo u tartor ne yô, á ôr u á tser tar, sha u u̱ lu mpase hen akuraior cii; ka zum la man mkur una kuma ye.”—Mateu 24:3-14.

Akaa a á lu eren sha tar ayange ne, sha mlu u á tseegh yô ka a bo, kpa kwagh u á gem á tesen ikyav na la yô ka u dedoo, ka mlu-her u Kristu je la. Akaa a i ter sha heen ne yange hii u duen ken igbar ken inyom i 1914 i yange í vande gbungur angwe u i la! Inyom la yange i lu mkur u Shighe u Atôatyev, gema lu mhii u mgem u geman a tahav sha ikyev i orumace nan Hemen u Kristu u Anyom Dubu (Dubuanyom) je la.

A fatyô u nengen a kwagh u tesen ér yange gba u shighe u geman tahav una va lu la ken Pasalmi u sha 110, ivur i sha 1 man 2 la, man Mpase 12:7-12. I tese hen ajiir la ér Kristu una tema ken uwegh ku yanegh ku Aôndo sha zan zan saa shighe a kar kuman u una hingir Tor ve. Nahan ityav mbi mbia hii sha la mbia na a zenda Satan sha kera a gbihi un shin tar, man una va tar a kwaghtseren, shi Kristu una tema tor hen atô u mbaihomov nav. “Zegecan” una bee a aferakaa vindi vindi, una yem zan zan a za ar sha ityav mbi Armagedon, maa Hemen u Kristu u Anyom Dubu u bem la ua dondo.—Mateu 24:21, 33, 34; Mpase 16:14-16.

Bibilo kaa ér: “Fa kwagh ne. Ken ayange a masejime yô, ashighe a ican aa va. Gadia ior vea hingir mbawan ayol a ve iko tseegh man mba inyaregh ki doo ve ishima man mbahagher sha akaa man mbagengese iyol man mbaôron kwagh dang dang, man mbahemban mbamaren ve ato man mbalun a ishughun ga man mbalun wang ga, man mbalun a dooshima ga man mba ve soo u himen iyongo kpaa ga man mbaerenangereke man mbakôron ayol a ve tsaha ga man anomaior a bo man mba kwagh u dedoo a doo ve ga man mbapasen ior aker man mbawan uma ve iko ga man mbamoron ayol a ve man mba iember i iyolough i hembe doon ve a Aôndo la. Sha ashe yô mba a mlu u civir Aôndo la kpa mba geman mba nyiman agee la. Nyagh ambaaior la.”—2 Timoteu 3:1-5.

Alaghga ior mbagenev vea nyiman kwagh ne vea kaa ér e̱r orumace gba je tsô gba a akaa ne, kpa sha mimi yô nga a̱ vande eren imba ne nahan ga. Er mbatimen sha tsegh ku mbayiase man mbangeren akaa kpa ve ôr nahan, i gbe je shighe ugen vande lun shin tar er u yange i nenge lu hii ken inyom i 1914 yem ken hemen la nahan ga. (Nenge sha peeji 7.) Kwaghtseren ne hemba nyityo kwaghtseren ugen u yange vande eren cii. Heela tseegh ga, sha kwagh u avegher agen a ikyav i Kristu yange na sha kwagh u ayange a masetyô la a tese yô, doo u a time sha akaa ne: Er yange i gba tar je, mba a̱ vande yôôn mlu-her u Kristu man Tartor na imba ne ga. I gbe je mba a̱ tôv ior a ican sha ci u kwaghpasen i zulum sha er i tôvon Mbashiada mba Yehova a ican la nahan ga. Yange i wua ve uderi imôngo ken afo a mbakwarev a Nazi la. Zan zan nyian kpa i yange tom u Mbashiada mba Yehova ken ajiir agen her, shi ken ajiir agen di yô, mba kôron ve, gbihin ve ken gaadi, eren ve atsan, shi wuan ve kpaa. Kwagh ne cii ka vegher u ikyav i Yesu yange na la.

Er yange i tsengaôron ken Mpase 11:18 nahan, ‘akuraior yuwe’ Mbashiada mba Yehova mba jighjigh mbara, man kwagh ne tese ikyav ér Yehova di kpa una va haa “iyugh” na sha akuraior shon. Ivur shon i môm i môm shi kaa ér Aôndo una “tim mba ve lu vihin tar la kpaa.” I gbe je mba a̱ anger u been a tahav mbu tar ú lu a mi mbu súén uma la er i anger mbu hegen nahan ne ga. Nahan cii kpa, hegen yô kwagh kôr gema! Mbatôvonkwaghfan kpishi ta icin ér aluer orumace za hemen u vihin tar her yô, a va kera fatyô u lun sha ú ga. Kpa Yehova yange “maa u sha er ior ve̱ tema sha u” yô, nahan una kar a mba ve vihin tar la kera cii man vea vihi ú vea bee vindi vindi ye.—Yesaia 45:18.

IVEREN I SHIN TAR I SHA IKYEV I TARTOR LA

U henen ér ior vea lu uma shin tar sha ikyev i Tartor u Aôndo la alaghga á lu kwagh u cimin hen ior kpishi mba ve ne Bibilo jighjigh kpa ve hen ér ior mba i yem ve cii a yem a ve sha yô. Bibilo tese ér ka ior kpuaa tseegh ve yemen sha ye, shi mba vea lu uma shin tar gbem sha won la á lu zegeikpelaior i í fe iyenge i i ga yô. (Pasalmi 37:11, 29; Mpase 7:9; 14:1-5) I tese e̱r i lu u Tartor u Aôndo ú sha ikyev i Kristu la ua iv tar ua hemen ú la ken kwaghôron u profeti u ken takerada u Bibilo u Daniel la.

Hen ijiir la i tese Tartor u Kristu la inja er ka iwen i í tsehe í ken hementor u Yehova ú ú lu er ka uwo nahan la. Iwen shon va ta sha eev mbu genegh mbù mbú til sha ityough ki ityartor i utaha i sha tar cii la, nahan “iwen i i te sha eev mbura gema hingir zegewo, iv tar cii.” Kwaghôron u profeti la shi za hemen nahan ér: “Sha ayange a utor mbara, Aôndo u Sha Una ver tartor ugen u ua gba mayange ga yô, man shi tahav mbu u kpaa mbua hingir sha ikev i ma ikur igen ga, kpa ua hembe ityartor igen ne cii avur avur, ua tim i, kpa u yô, ua lu gbem sha won.”—Daniel 2:34, 35, 44.

Ka kwagh u Tartor ne kua ishimaverenkeghen i va lun uma gbem sha won shin tar u wang man ú engem kpaa, ishimaveren i i lu a ishuen ken Ruamabera ne Mbashiada mba Yehova ve soo u ôron we ye. Ior mba ve lu hegen umiliôn imôngo ne, kua mbagenev umiliôn imôngo mba ve lu shin iwar ve hegen ne kpaa vea lu a ian i teman ken ú gbem sha won. Tsô, sha ikyev i Hemen u Kristu Yesu u Anyom Dubu la, awashima u Yehova yange wa ishima sha hiihii ve gba tar shi ver nomsoor man kwase u hiihii sha ú la, maa una iv. Mayange tar u Paradiso ne ua due ishima ga. Di vough er yange i wa Adam tom sha ikyev ér a̱ eren ken sule u Eden la nahan, kape orumace nana lu a ityom i vesen i eren sha u veren ishima sha tar kua imendenev man ishôso i í lu sha ú kpaa la je la. “Vea ya tom u ave ve zan zan je.”—Yesaia 65:22; Genese 2:15.

A fatyô u tesen uwegh sha avur a ruamabera kpishi sha u tesen e̱r akaa aa lu zum u a ungwa msen u Yesu yange tese se ér se̱ eren la yô. Yange kaa ér: “Tartor Wou u̱ va, i er ishima You shin tar kpaa vough er i eren i Sha nahan.” (Mateu 6:10) Nahan kpa, angan tseegh kpa aa hila kuma hegen. I kaa ér: “M ungwa zegeimo due ken ikônough ki torough kira kaa er: Nenge, tenti u Aôndo ngu hen ior, Una tema a ve, vea lu nongoior Na, Aôndo iyol Na Una lu a ve. Una ese ve mliam sha ashe kera cii, ku ua kera lu ga, shin ijungwen shin mliam shin ican kpaa ia kera lu je ga, gadia akaa a tse la kar kera. Un u A tema sha ikônough ki torough la kaa er: Nenge M ngu geman akaa cii hingir a he. Shi A kaa er: Nger, gadia akaaôron ne ka a jighjigh man ka a mimi kpaa.”—Mpase 21:3-5.

[Mkaanem ma sha peeji 15 la]

“Ashighe a ican,”

KPA “ka zum la man mkur una kuma ye”

[Foto u sha peeji 18 la]

Netherlands

[Foto u sha peeji 18 la]

Najeria