Er Ú Fatyô u Kporom Ikua hen Aôndo La
Ityough 16
Er Ú Fatyô u Kporom Ikua hen Aôndo La
1. Ka akaa a nyi a lu kwagh môm ken ukwaghaôndo kpishi?
ORGEN due zende za ken tar ugen vegher u sha Ityoughkitaregh yô kpiligh un iyol sha aeren a kwaghaôndo a a nenge i lu eren ken tempel u Buda yô. Shin er ieev mbira mbi lu̱ mbi Maria shin mbi Kristu ga nahan kpaa, aeren ave kpishi bee a kwaghaôndo u eren ken tar na la. Ikyav i tesen yô, yange nenge i lu ôron asa shi i lu kimbir mbamsen. Mbagenev kpa kar kwagh ne nahan. Sha Ityoughkitaregh shin ken Imbusutarimese kpaa, igbenda i mbacivir ka ve nôngo sha u vea kporom ikua hen Aôndo shin hen kwagh u ve lu civir la ngi a mkposo vese ga cii.
2. I pase ikyav i msen inja nena, man ka sha ci u nyi ior kpishi ve eren msene?
2 Mbakpishiv ka ve nôngo sha u vea kporom ikua a Aôndo sha u eren msen hen a na. I pase er msen ka “gbenda u or ka nan ôr kwagh a kwagh u icivirigh shin icighankwagh yô—Aôndo, mbaaôndo, iamegh ki ki hembe tar ne la, shin tahav mbu i nengen a mi ga la.” (The New Encyclopædia Britannica) Nahan cii kpaa, zum u mbagenev ka vea kporom her Aôndo ken msen yô, ka ve henen sha kwagh u vea zua a mi ker la tseegh. Ikyav i tesen yô, orgen yange pine môm ken Mbashiada mba Yehova er: “Aluer ú er msen sha ci wam yô, mbamzeiyol mba m lu a mi ken tsombor wam, sha tom, man sha kwagh u mkpeyol wam la vea bee?” Alaghga or la yange hen er a lu nahan, kpa mbakpishiv ka ve er msen nahan cii kpaa ve kav er mbamzeiyol vev norom her tsô. Nahan se pine ser, ‘Ka sha ci u nyi jim i doo u se kporom ikua hen Aôndo?’
ITYÔKYAA I SE KPOROM IKUA HEN AÔNDO LA
3. Ka hen ana i gbe u se er mbamsen aseva, man ka sha ci u nyi?
3 Msen ka kwagh u gban eren a ityôkyaa shio tsô ga, shin ka di gbenda u a zua a kwagh tseegh tsô kpaa ga. Ityôkyaa i vesen i zan hen Aôndo yô ka u nôngon lun ikua a na. Sha ci u nahan yô se eren mbamsen asev cii hen Yehova Aôndo. “[Yehova] ngu ikua ikua a mba ve yer Un cii,” kape orpasalmi Davidi ngise kaa la. (Pasalmi 145:18) Yehova lôhô se er se̱ va zua a mlu u ken bem a na. (Yesaia 1:18) Mba ve lumun myila ne yô ve lumun a kwagh u orpasalmi ngise ôr la er: “Mo yô, doom u mgbôghom a Aôndo.” Sha ci u nyi? Sha ci u mba ve mgbôghom ikua a Yehova Aôndo la vea ember msaanyol u mimi man bem ishima.—Pasalmi 73:28.
4, 5. (a) Er nan i lu hange hange u eren msen hen Aôndo? (b) Ka mlu u nyi se fatyô u maan a Aôndo sha msen u erene?
4 Ka sha ci u nyi i doo u se er msen hen Aôndo sha u a̱ na se iwasen aluer ‘a fa kwagh u a gbe se je er se lu a sôn Un ga’ yôô? (Mateu 6:8; Pasalmi 139:4) Msen ka a tese er se mba a jighjigh u nan hen Aôndo man se nenge ser un ka Imbor i “hanma nagh ku dedoo man hanma iwua i vough.” (Yakobu 1:17; Mbaheberu 11:6) Ka i saan Yehova iyol a mbamsen asev. (Anzaakaa 15:8) Ka i doo un u ungwan akaaôron a ase a injaa a iwuese man ishughun la, di vough er ter ka nan ember zum u ka nana̱ ungwan wanye u nan nana̱ ôron mkaanem ma tesen ishughun i sha mimi nahan. (Pasalmi 119:108) Hen ape mlu u dedoo a lu hen atô u ter a wan yô, kwaghôron u dedoo ngu her. Wan u nan doo ter ishima yô ka nan soo u lamen a ter u nan. Kwagh ne ka mimi nahan sha mlu wase vea Aôndo la. Aluer mimi je se mba a iwuese sha kwagh u Yehova u se lu henen la man dooshima u a tese hen avese la yô, se lu a isharen tsung i ôron kwagh a na ken msen.—1 Yohane 4:16-18.
5 Zum u se lu mgbôghom ikua a Aôndo Uhembansha yô, doo u se lu a iko i wan, nahan kpa ka u se za ishima yase iyol yum sha mkaanem ma se ôr la ga. (Mbaheberu 4:16) Hanma shighe se mba a ian i zan hen Yehova. Man ka ian i icivirigh je se lu a min u ‘pasen asema a ase’ hen Aôndo ken msen ye! (Pasalmi 62:8) Iwuese i lun a mi hen Yehova la ka i va a mlu u dedoo a na, inja er mlu u orjighjigh Aberaham yange lu a mi er lu huror u Aôndo la nahan. (Yakobu 2:23) Kpa zum u se lu eren msen hen Ter Uhemban sha tar yô, saa se er sha atindi a a we sha u i mgbôghom hen a na la keng.
ATINDI SHA CI U KPOROM IKUA HEN AÔNDO
6, 7. Shin er Aôndo a pin injar i inyar hen avese sha u una ungwa mbamsen asev ga nahan kpaa, kanyi a ver ishima er se̱ er zum u se lu eren msen yôô?
6 Kwagh gba sha inyar sha ci u zan ikua a Aôndo? Ior kpishi ka ve kimbi mbahemenev mba kwaghaôndo sha u ve̱ er ve msen. Mbagenev je yô hen er ka er nagh vev ku kehe la msen ve kpaa a ungwa un ye. Nahan cii kpaa, Mkaanem ma Aôndo ma kaa er gba u saa a na nagh ku inyar cii ve se za hen Yehova ken msen u eren ga. Mbamne nav mba ken jijingi man averen a mlu u dedoo vea na ken msen la a fatyô u zuan a mi a injar i kimbin shio.—Yesaia 55:1, 2.
7 Nahan yô, kanyi kwagh a gbe shami? Mlu u ken ishima u vough la ka kwagh môm u a lu keng yô. (2 Kroniku 6:29, 30; Anzaakaa 15:11) Gba u se na jighjigh ken ishima yase ser Yehova Aôndo “Ongo msen” shi “Un ne mba ve lu keren Un la injar.” (Pasalmi 65:2; Mbaheberu 11:6) Shi saa se lu a ishima i hiden a iyol yase ijime. (2 Utor 22:19; Pasalmi 51:17) Ken injakwagh na i genegh la, Yesu Kristu tese er zum u ve lu zan hen Aôndo yô or ngohol kpandegh u lu a ishima i hiden a iyol ijime la yange hemba lun perapera a Orfarishi u wan iyol la. (Luka 18:10-14) Er se lu zan hen Aôndo ken msen la, de se umbur ser “hanma or u lun a imanger ken ishima, nan ngu TER kwagh u ndôhôrshima je.”—Anzaakaa 16:5.
8. Aluer se soo ser Aôndo a̱ ungwa mbamsen asev yô, ka nyi akaa se kile ken ayol a ase kera?
8 Aluer se mba a isharen ser Aôndo a̱ ungwa mbamsen asev yô, gba u se kile ieren i isholibo sha iyol yase kera. Zum u orhenen Yakobu taver mbagenev asema er ve̱ kporom ikua a Aôndo la, yange seer er: “Wanger nen ave a en, ne mbaasorabo, man shi kile nen asema a en, ne mba asema a lu ne ahar ne.” (Yakobu 4:8) Mba eren akaabo je kpaa vea fatyô u zuan a mlu u bem vea Yehova aluer ve zungwe sha á man ve gema ve de igbenda i tse i uma ve la yô. (Anzaakaa 28:13) Yehova una kegh ato hen avese ga aluer se mba tsughun ayol a ase di tsô ser se kile igbenda yase yô. “Ashe a Ter yô, nga sha mbaperapera shi veren ato sha zamber ve kpaa. Kpa Ter gem tsuhur ishigh sha mba ve eren ifer yô,” kape Mkaanem ma Aôndo ma kaa la.—1 Peteru 3:12.
9. Ka ken ana i gbe u se za hen Yehova, man ka sha ci u nyi?
9 Bibilo i kaa er: “Ma orperapera môm u shin tar u nan eren kwagh u dedoo nan eren isholibo ga, nan ngu ga.” (Orpasenkwagh 7:20) Sha nahan yô alaghga ú pine wer: ‘Tsô, ka nena, se fatyô u zan hen Yehova Aôndo?’ Bibilo i na ikar er: “Aluer anti or nana er isholibo kpaa, se mba a Orwasen hen Ter, Yesu Kristu Orperapera.” (1 Yohane 2:1) Shin er se lu mbaasorabo nahan kpaa, se fatyô u zan hen Aôndo a iliam i ken igbar ken Yesu Kristu, u yange kpe sha u una lu ipaan sha ci wase la. (Mateu 20:28) Ka un tseegh a lu gbenda u se kar ve se za hen Yehova Aôndo ye. (Yohane 14:6) Mayange ka u se hen ser injar i ipaan i Yesu la ia cir hanma isholibo yase nahan se lu eren asorabo sha apera ga. (Mbaheberu 10:26) Nahan cii kpaa, aluer se mba nôngon sha afatyô wase cii sha u palegh kwagh u a lu u bo man nahan je kpa se gba ashighe agen yô, se fatyô u zungwen man pinen Aôndo ser a̱ de se asorabo. Aluer se za hen a na a ishima i hiden ijime yô, una ungwa se.—Luka 11:4.
AAN A LAMEN A AÔNDO
10. Zum u i ve sha kwagh u msen yô, ka nena se fatyô u kaven Yesu, man ka ashighe a nyi nahan a er msen ken iuv?
10 Yesu Kristu yange nenge mlu na vea Yehova la er ka kwagh u vesen kpishi je. Sha ci u nahan yô, yange Yesu a tôô shighe sha u lamen a Aôndo ken msen u ken iuv. (Marku 1:35; Luka 22:40-46) Se kpaa doo u se kav ikyav i Yesu la man se eren msen hen Aôndo hanma shighe cii. (Mbaromanu 12:12) Ka vough u hiin sev sha msen, man cii man se yav tugh yô, shi se fatyô u sughun Yehova sha ci u tom u se er ken sev mbula la. Ken atô u sev mbula, i lu ishimaveren you u kporom hen Aôndo “hanma shighe.” (Mbaefese 6:18) Se fatyô u eren msen a iliam shio ken ishima yase je kpaa, man se fa ser Yehova una ungwa se. U lamen a Aôndo ken iuv la ka a wase se u taver mlu wase vea na, man u eren msen hen Yehova sha hanma iyange la ka a wase se u kporom ikua a na seer a seer.
11. (a) Er nan i doo u icombor ia eren msen imôngo? (b) Zum u ka wea kaa wer “Amen” sha mkur u msen yô inja na kanyi?
11 Yehova shi ongo mbamsen mba i er sha ci u nongo ior la kpaa. (1 Utor 8:22-53) Se fatyô u kporom ikua hen Aôndo ken tsombor cii, man u nan lu ityough hen ya la nana hemen. Kwagh ne ka a taver mzough u hen tsombor, man Yehova kpaa ka a hingir mimi hen mbakiriki mbara er ka vea ungwa mbamaren vev vea eren msen hen Aôndo a ishima i hiden a mi ijime la. Man aluer or nan ngu hemen ikum ior ken msen di ye, alaghga ken mkombo u Mbashiada mba Yehova nahan ye? Aluer se mba ken ikpelaior la yô, de se kegh ato zulee sha er ken mkur u msen la yô, se fatyô u ôron a ishima yase cii er “Amen,” inja na yô “i lu nahan.”—1 Mbakorinte 14:16.
MBAMSEN MBA AÔNDO A ONGO LA
12. (a) Er nan Aôndo a ongo mbamsen mbagenev ga? (b) Er nan i doo u se har sha mbamgbe mba iyol yase tseegh zum u se lu eren msen ga?
12 Alaghga mbagenev vea hen er Aôndo ongo mbamsen vev ga shin er ka ve er msen ken Kristu nahan kpaa. Nahan cii kpaa, apostoli Yohane yange kaa er: “Ka sea sôn nyityô kwagh u a lu sha ishima [i Aôndo] vough yô, A ungwa se.” (1 Yohane 5:14) Nahan yô, doo u se sôn sha ishima i Aôndo. Er kwagh a gbe un sha mkpeyol wase yô, hanma kwagh u una bende a mlu wase u ken jijingi cii yô ka kwagh u a fatyô u eren msen shami yô. Ka u se hendan a isharen i haren ishima sha asaren a iyolough tseegh la. Ikyav i tesen yô, shin er i lu vough u eren msen sha u se lu a mkav kua tahav mbu nôngon a angev nahan kpaa, ishimanyian sha kwagh u mkpeyol la doo u ia kar a hemba akaa a ken jijingi ga. (Pasalmi 41:1-3) Er va kav er ishima na har sha kwagh u mkpeyol na tseegh yô, kwase Kristu ugen pine Yehova iwasen sha u una lu a mnenge u vough sha angev nav yô. Kwagh u due ker yô, mbamzeiyol sha kwagh u mkpeyol ga na la hingir un kwagh u cuku, man lu un inja er í na un “agee a hemban la” nahan. (2 Mbakorinte 4:7) Isharen i lu a mi er ma un lu a iwasen hen mbagenev ken jijingi la i seer a seer, nahan a hingir oryôôn Tartor sha hanma ian.
13. Er i tese ken Mateu 6:9-13 nahan, ka atôakaa agen anyi a doo u se fatyô u wan ken mbamsen aseva?
13 Kanyi alaghga se wa ken mbamsen asev sha er a doo Yehova u ungwan ve yôô? Yesu Kristu yange tese mbahenen nav er vea er msen yô. Ken msen u ikyav u i nger ken Mateu 6:9-13 la, yange ver atôakaa sha inja sha inja a se er msen sha á vough yô. Kanyi ia lu kwagh u hemban gban ishima ken mbamsen aseve? Iti i Yehova Aôndo man Tartor na gba u vea lu kwagh u hiihii. U pinen sha u se zua a mbamgbaiyol asev la kpaa ka kwagh u vough. Shi ka hange hange u se pine sha u i de se asorabo a ase man i paa se ken imeen kera kua sha ikev i orbo, Satan Diabolo. Yesu yange soo er se̱ eren msen ne er ka icam nahan shin se̱ kimbir un hanma shighe, a u henen sha ikyav na shio ga. (Mateu 6:7) Aluer wanye nan ngu lamen a ter u nan sha asemberatii môm gbem nahan mlu u nan vea ter shon la una lu nena?
14. Dugh mbamzamber sha yô, ka mbamsen mba nyi kpaa i doo u se ere?
14 Dugh mbamzamber man msen u sônon a ishima i môm yô, shi se er mbamsen mba nan iwuese man ishughun kpaa. (Pasalmi 34:1; 92:1; 1 Mbatesalonika 5:18) Shi se fatyô u eren msen sha ci u mbagenev kpaa. Mbamsen mba eren sha ci u anmgbianev asev mba ken jijingi mba ve lu ken ican shin i lu tôvon ve a ican la ka ve tese er se mba a mkpeiyol ve ken ishima, man Yehova kpaa ka i doo un u ungwan er se lu tesen imba gbashima la nahan. (Luka 22:32; Yohane 17:20; 1 Mbatesalonika 5:25) Jim je yô, apostoli Paulu lu nger er: “Ishima i de nyian ne sha ma kwagh ga, kpa akaa a a gbe ne la, Aôndo A̱ fa a ken hanma kwagh cii sha msen man sha mzamber a ishughun, man bem u Aôndo u a gande hanma mfe wase cii una kura asema a en man mbamhen enev ken Kristu Yesu ye.”—Mbafilipi 4:6, 7.
TAVER ISHIMA SHA MSEN U EREN
15. Kanyi i doo u se umbur aluer ka inja er i ungwa mbamsen asev ga yôô?
15 Shin er ú lu zuan a mfe sha kwagh u Aôndo nahan kpaa, alaghga ashighe agen yô a lugh inja er i ungwa mbamsen ou ga yô. Kwagh ne una lu nahan mimi sha ci u alaghga ka a kuma shighe u Aôndo una ungwa msen shon la ga. (Orpasenkwagh 3:1-9) Alaghga Yehova una na ian er ma kwagh a̱ za hemen anshighe kpeghee, kpa ongo mbamsen man a fa shighe u a hembe lun vough u eren nahan yô.—2 Mbakorinte 12:7-9.
16. Er nan i doo u se taver ishima ken msene, man ka inja nena u eren kwagh ne una bende sha mlu wase a Aôndo?
16 Mtaver wase ken msen la ka a tese ishima yase i haren sha kwagh u se lu ôron a Aôndo la. (Luka 18:1-8) Ikyav i tesen yô, alaghga se pine Yehova ser a̱ wase se sha u se de ma ieren igen yô. Sha u taver ishima ken msen shi eren sha er se lu sônon la yô, se lu tesen gbashima wase. Doo u se ôr kwagh u se soo la jighilii shi se er nahan a ishima i môm. Ka hange hange u se er msen tsung hemban je yô zum u se lu a ameen yô. (Mateu 6:13) Er se za hemen u eren msen shi se lu nôngon sha u kôron iyol tsaha sha asaren a ase a iyolough la, se nenge er Yehova una wase se yô. Kwagh ne una maa jighjigh u nan wase man una taver mlu wase a na kpaa.—1 Mbakorinte 10:13; Mbafilipi 4:13.
17. Ka nena se zua a mtsera ken ieren i civir Aôndo sha mbamsen mba eren laa?
17 Sha u eren msen ken mcivir wase u Yehova Aôndo hanma shighe la, se va kav er se lu eren un tom i lu sha tahav asev ga yô. Ka Yehova ka a na ve akaa a er ye. (1 Mbakorinte 4:7) U kaven kwagh ne nahan la una na se hide a iyol yase ijime man una taver mlu wase a na kpaa. (1 Peteru 5:5, 6) Een, se mba a atôakaa a vesen a se taver ishima ken msen u eren yô. Mbamsen asev mba taveraa la man mfe sha er se kporom ikua hen Ter wase u dooshima la una na uma wase u lun ken msaanyol sha mimi.
KWAGHÔRON A YEHOVA LA KA KWAGH U VEGHER MÔM TSEEGH GA
18. Ka nena se fatyô u keghen ato hen Aôndo?
18 Aluer se soo ser Aôndo a̱ ungwa mbamsen asev yô, gba u se kegh ato sha kwagh u a ôr la. (Sekaria 7:13) Kera tindin ilyoho na sha ikev i uprofeti mba ve zough a mbamnenge mba sha mpase la ga shi ka sha ikev i ujijingi kpaa ga. (Duteronomi 18:10-12) Kpa se fatyô u keghen ato hen Aôndo sha u henen Mkaanem nam, Bibilo. (Mbaromanu 15:4; 2 Timoteu 3:16, 17) Di vough er alaghga a gba u se nôngo sha u zuan a isharen i kwaghyan u sha iyol u a doo sha ci wase nahan, i na se ishimataver er “atumba a man a mimi a sha kwaghôron u Aôndo la a̱ sar ne tsung.” Lu a isharen i kwaghyan u ken jijingi sha u ôron Mkaanem ma Aôndo hanma sev.—1 Peteru 2:2, 3; Aerenakaa 17:11.
19. Kanyi mtsera i lu ken mtime u timen sha kwagh u ú ôr ken Bibilo laa?
19 Time ken ishima sha kwagh u ú ôr ken Bibilo la. (Pasalmi 1:1-3; 77:11, 12) Inja na yô ka u henen sha kwagh la ken ishima you. Ú fatyô u karen kwagh ne sha m-sough u kwaghyan shin iyav ou. Kwaghyan u ken jijingi la una fatyô u soughon sha u we karen kwagh u ú lu ôron la sha akaa a ú vande fan la. Hen sha er kwagh la a bende a uma wou la, shin hen sha kwagh u a pase sha mbamlu mba Yehova man aeren a na la. Sha u henen kwagh nahan ne yô, ú fatyô u yan kwaghyan u ken jijingi u Yehova a ne la. Kwagh ne una kporom a we ikua hen Aôndo man una wase ú u nôngon a mbamzeiyol mba sha ayange ayange la.
20. U zan mbamkombo mba Mbakristu la ka a wase se u kporom ikua hen Aôndo nena?
20 Shi ú fatyô u kporom ikua hen Aôndo sha u keghen ato sha Mkaanem nam ken mbamkombo mba Mbakristu, di vough er Mbaiserael ngise ve kegh ato zum u vea kohol sha u ungwan m-ôr u Tindi u Aôndo ken igbar la nahan. Mbatesen mba sha shighe la yange ve pase ikyav i kwaghôron ve u Tindi la, nahan ve wase mba ungwan mbara u zuan a mkav man kwagh la a mgbegha ve u yaren tom sha kwagh u ve ongo la. Ngun yange a va a iember kpishi je. (Nehemia 8:8, 12) Nahan i hingir ieren you keke u zan mbamkombo mba Mbashiada mba Yehova. (Mbaheberu 10:24, 25) Kwagh ne una wase ú u kaven shi yaren tom a mfe u Aôndo ken uma wou man una vau a msaanyol kpaa. U lun môm ken nongo u Mbakristu mba ve lu anmgbianev sha tar cii la una wase ú u lun ikua a Yehova. Man er se nenge la nahan, ú fatyô u zuan a mkpeyol u mimi ken atô u ior mba Aôndo.
KAR MFE WOU
Ka sha ci u nyi i doo u ú kporom ikua hen Yehova?
Ka atindi agen a nyi a lu a kporom ikua hen Aôndo?
Kanyi ú fatyô u wan ken mbamsen ou we?
Er nan i doo u ú taver ishima ken msen u erene?
Ka nena ú fatyô u keghen ato hen Yehova nyiana?
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
