Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Er Nan Ka Se Beeiyol shi Se Kpe?

Er Nan Ka Se Beeiyol shi Se Kpe?

Ityough 6

Er Nan Ka Se Beeiyol shi Se Kpe?

1. Kanyi mbatimen sha akaa ve kanshio u kaven sha kwagh u uma u oro?

MBATIMEN sha akaa fa er i hii ve uumace ka ve beeiyol shi ve kpe ga. Ka inja er mshiam asev ma ma zaan hemen u sôron iyol i ma shi ma ma hingir hegh her nahan sha u se lu uma gbem sha won yô. Takerada u i yer er Hyojun Soshikigaku (Aveghemakaa a Iyolough a Vough) la u kaa er: “Ka kwagh u cimin kpishi sha er iyolbeen i mshiam a zough vea iyolbeen man ku u or la.” Mbatimen sha akaa kpishi na jighjigh er uma ngu a ikighir i “sha gbaaôndo, i sha igbetar.” Ú hen wer ka shami ve kaa ye he?

2. Kanyi mbagen ve er sha kwagh u uma ka a tsa ga laa?

2 Uumace vande mban a isharen i tsan sha won gbem man ve nôngo sha u zuan a mtsôr je kpaa. Hii ken derianyom u sha unyiin B.C.E. la je, mcimbim ma i senge er i er ma sha u van a mtsôr la ma sar mbacivirigh mba ken China. Ken hemen yô utor mbagen ken China ve kar akaa shon a i kaa er nga ve a uma u igbe keke ne—a i er sha mercury la—nahan ve kpe! Ken hanma vegher u tar yô, ior na jighjigh er ku ka mkur u mlu ve ga. Mbabuda, Mbahindu, Mbamusulumi, man mbagenev cii mba a ishimaveren taveraa i uma ugen shighe u ve kpe kera yô. Ken Mbaadua mbaaiev kpaa, mbakpishiv mba a mhen u uma ugen u lun a ikighir shio u sha la.

3. (a) Er nan uumace ve lu a isharen i zuan a uma u tsôronô? (b) Ka mbampin mba nyi sha kwagh u ku i gbe u a na ikar shamini?

3 Mbamhen mba msaanyol shighe u i kpe kera la tese isharen i uma u tsôron. “A shi A ver mtsôr ken asema a ve,” kape Bibilo i kaa sha kwagh u mhen u mtsôr u Aôndo a we ken avese la. (Orpasenkwagh 3:11) Yange gba uumace mba hiihii mbara a awashima er vea fatyô u lun uma gbem sha won shin tar. (Genese 2:16, 17) Tsô, er nan uumace ka ve kpe? Yange ku va nyôr shin tar nena? Mfe u Aôndo ta iwanger sha mbampin mban.—Pasalmi 119:105.

MHEN U IFER

4. Ka nena Yesu yange pase orifer u a ve a ku sha uumace laa?

4 Orifer ka nan nôngo sha u nana yer ieren i nan i ifer yô. Kwagh ne ka nahan vough hen un shon u ifer na i ne ku u ubiliôn imôngo la. A nzughul a akaa sha u una yer ku u or i lu er ka kwagh u a fatyô u kaven inja na ga yô. Yesu Kristu yange pase orifer ne zum u A kaa a mba ve lu keren u wuan Un la er: “Ne yô, ka ken ter wen diabolo je ne dugh ye, man ka ne ka eren asaren a ter wen; un yô lu orwuanor sha hiihii je, man tile sha mimi ga sha ci u mimi ngu ker a na ga.”—Yohane 8:31, 40, 44.

5. (a) Un u yange va hingir Satan Diabolo la mhii na lu nena? (b) Inja i asemberatii a “Satan” man “Diabolo” la er nyi?

5 Een, Diabolo ka “orwuanor” u bo je. Bibilo i pase er un ka or jim je, ka di ifer i ken ishima i or tsô ga. (Mateu 4:1-11) Shin er i gba un lu ortyom u perapera nahan kpaa, “a tile sha mimi ga.” Ka vough tsô er i ne un iti er Satan Diabolo la! (Mpase 12:9) Mba yer un er “Satan,” shin “ornyimankwagh,” sha ci u a hendankwagh shi a nyimankwagh a Yehova. Shi mba yer iferor ne er “Diabolo,” inja na yô “or-msende,” sha ci u a ôr kwagh u Aôndo sha ilyahan.

6. Ka sha ci u nyi Satan yange hemba Aôndo ato?

6 Kanyi yange i tuur Satan ken ishima u hemban Aôndo ato? Hua. Yange lu a isharen i ngohol mcivir u uumace ve lu nan Yehova la sha hua. Diabolo venda isharen i ngohol imba mcivir la ga, mcivir shon u sha kpôô yô lu sha ci u Orgban tseegh la. (Kar Esekiel 28:12-19.) A u ma er nahan la yô, ortyom shon u va hingir Satan ne wa isharen i sha hua ne ken ishima zan zan i va via nahan i mar isholibo.—Yakobu 1:14, 15.

7. (a) Kanyi ka i na ku u uumace? (b) Kanyi i lu isholibo?

7 Se kav oriboo u ieren na i ifer la i ve aa ku hen uumace la ve. Kpa kanyi jim i ne uumace ku? Bibilo i kaa er: “Soho u kuu yô, ka isholibo.” (1 Mbakorinte 15:56) Man isholibo di kanyi? U wasen se u kaven ishemberti ne yô, de se nenge sha ikyav i yange i lu a mi ken ijô i hiihii i ken Bibilo la. Ishemberti i pasen kwagh i ken zwa Heberu man ken zwa Grika i i gem er “u eren isholibo” la inja na yô er “u karen kpe” sha m-er kwagh u karen ian shin kera aren sha iaven ga la. Kanyi iaven se cii ye yen shami? Ka iaven i lun a iko i wan hen Aôndo vough la. Nahan kpaa, ka inja nena jim yange i va nyôr a isholibo shin tara?

ER YANGE I YAR TOM A MHEN SHON LA

8. Ka nena Satan yange nôngo sha u una zua a civir i uumace?

8 Satan yange er mhen zulee u a hen er una na un hemen sha uumace cii shi ngohol icivir ve kpaa yô. Tsô a mgbegha mba hiihii mbara, Adam man Ifa, sha u ve̱ er isholibo hen Aôndo yô. Yehova vande nan mbamaren asev mba hiihii mbara mfe u ma fatyô u van ve a uma u tsôron yô. Yange ve fa je er Orgban ve doo sha ci u yange ver ve ken sule u Eden u engem la. Hemban je yô lu Adam fa erdoo u Ter na u sha la ye zum u Aôndo na un kwase u doonashe sha u a wasen un la. (Genese 1:26, 29; 2:7-9, 18-23) Mzehemen u uma u uumace mba uhar mba hiihii la har sha u ve wan Aôndo iko.

9. Kanyi tindi Aôndo yange wa or u hiihii la, man er nan ve kwagh ne lu sha inja?

9 Aôndo wa Adam tindi er: “Hanma kon u ken sule ne, gbaa yan u tsô, kpa kon u mfe u fan kwagh u dedoo man kwagh u bo la, de ye u ga, gadia iyange i ú ya u la, ú kpe je.” (Genese 2:16, 17) Er un lu Orgban yô, Yehova Aôndo lu a ian i wan atindi sha ieren man tesen kwagh u a doo man u a lu u bo sha ci u mbamgbe nav yô. Tindi na la lu sha iko i wan sha ci u Adam man Ifa yange ve lu a ian i yan atam a hanma ikon igen i ken sule la cii. Lu u ma ve tese iwuese ve hen Yehova er ngu a ian i hemen sha u eren sha tindi ne a u den veren atindi ayolave sha iyol wan la.

10. (a) Ka nena Satan yange va hen uumace sha u una udugh ve una yem a mi ken vegher na? (b) Kanyi akaa Satan yange wa Yehova iyolo? (c) We u hen wer nyi sha num u Satan yange ta sha Aôndo la?

10 Diabolo er atseregh a una ture uumace mba hiihii mbara una kar a ve hen Aôndo kera. Sha u una mee ve una yem a mi ken vegher na yô, Satan er aie. A yar tom a iyô, di vough er or u eren atoki ka nan er tom a atoki nahan, Diabolo pine Ifa er: “Ka mimi je, Aôndo kaa er, né de ye atam a ma kon u ken sule ne gaa?” Zum u Ifa ôron tindi u Aôndo la yô, Satan yôô er: “Né kpe je ga.” Sha nahan yô a tese er Yehova lu a mbaawashima mbabov sha er a kaa nahan la er: “Aôndo fa iyange i né ya a la, iyange la ashe aa bugh né, né hingir er Aôndo nahan, né gba fan kwagh u dedoo man kwagh u bo.” (Genese 3:1-5) Sha ieren ne Diabolo pase er Aôndo lu yeren ve a kwagh u dedoo. Nenge ase imba ilyahan sha Ter u sha u mimi, u dooshima, Yehova ne!

11. Ka nena Adam man Ifa ve hingir u lun a ibo imôngo a Satana?

11 Ifa shi kenger kon la, man kwa ne yô atam a u hemba doon cii. Nahan a tôô atam a u a ya. Ken hemen yô, nom na dondo un sha ieren i isholibo i ihyembeato hen Aôndo ne a ishima na. (Genese 3:6) Shin er lu Ifa i bume nahan kpaa, un vea Adam cii ve dondo Satan ken atseregh na a una hemen tsombor u uumace ne. Sha nahan yô, ve hingir mba lun a ibo imôngo vea na.—Mbaromanu 6:16; 1 Timoteu 2:14.

12. Kanyi yange i due ken ihyembeato i uumace hen Aôndo laa?

12 Hingir u Adam man Ifa vea zua a injar sha ieren ve la. Ve kera hingir er Aôndo nahan, a mfe u vesen ga. Kpa u ma lu nahan la yô, kunya kôr ve nahan ve yer ayolave. Yehova yila Adam ôr un mkaanem ma jirigh man er: “Ka sha iusa i sha ishigh yough man ú ya kwaghyan ye, zan zan ú hide hen inya, gadia ka i, i tee, i er u min ye, gadia u ngu vuulevu, nahan ú shi ú hide ú hingir vuulevu.” (Genese 3:19) “Sha iyange” i mbamaren asev mba hiihii ve ya kon u mfe u fan kwagh u dedoo man kwagh u bo la je, Aôndo na ve ibo man sha ishigh nagh yô ve kpe. Tsô i zenda ve ken Paradiso kera man ve hii myem ve ken ku u sha iyol la.

ER ISHOLIBO MAN KU YANGE VE SAMBER LA

13. Ka nena isholibo i samber hen uumace ciili?

13 A fatyô u kaan er Satan yange fatyô ken atseregh a na a ngohol icivir hen uumace la. Nahan cii kpaa, a kera fatyô u eren sha u mba civir un mbara ve̱ za hemen u lun uma ga. Zum u isholibo i hiin tom ken uumace mba hiihii mba uhar mbara yô, ve kera fatyô u nan ônov vev dyako i mlu u vough ga. Vough er ngeren u sha iwen nahan, yange i nger isholibo ken mshiam ma mbamaren asev mba hiihii mbara. Ka sha nahan ve, ve fatyô u eren ônov mba lun ken myen tseegh ye. Er mbayev vev cii yange i mar ve zum u Adam man Ifa ve er isholibo kera yô, tsombor ve ya dyako i isholibo man ku.—Pasalmi 51:5; Mbaromanu 5:12.

14. (a) Se kar mba ka ve venda er ve mba a isholibo ga mbara sha ana? (b) Yange i tese Mbaiserael sha u ve̱ fa mlu ve u ken isholibo la nena?

14 Nahan cii kpaa, nyian, mbakpishiv hen er ve mba mbaasorabo ga. Ken avegher a tar agen je yô, mhen u henen er i ya dyako u isholibo la i fa un wuee ga. Kpa ngura ka ikyav i tesen er isholibo ngi ga ze. Wanye nomso u nan lu a ishigh ki ilen yô nana fatyô u hanger er nan engem ishigh, man alaghga saa nana kenger ken jingi ve nana mase lumun er ka mimi ye. Mbaiserael mba sha ayange a tsuaa la ve lu er wanye nomso la nahan zum u ve ngohol Tindi u Aôndo sha ikev i Mose profeti Na la. Tindi la yange tese gbar gbar er isholibo ngi. “Luun sha atindi ga yô, ma m fe isholibo ga,” apostoli Paulu pase nahan. (Mbaromanu 7:7-12) Di er wanye nomso u nengen jingi la nahan, sha u yaren tom a Tindi la u kenger ayolave yô, Mbaiserael va kav er ve lu waeng ga sha ishigh ki Yehova yô.

15. Kanyi i due ken igbar sha mnenge u nengen ken jingi i Mkaanem ma Aôndo laa?

15 Sha u kenger ken jingi i Mkaanem ma Aôndo shi veren ikyav sha atindi a na yô, se fatyô u nengen er se yen yô. (Yakobu 1:23-25) Ikyav i tesen yô, nenge ase kwaghôron u Yesu Kristu a mbahenen nav er ve̱ lu a dooshima hen Aôndo man hen or u wan ndor a ve la, er i nger ken Mateu 22:37-40 nahan. Ashighe kpishi uumace ka ve yina sha iaven i vough ken akaa ne tsô! Mbakpishiv ishima te ve kwe tsô kpaa er ve tese dooshima hen Aôndo shin hen mba ve we ndor a ve ga yum ga.—Luka 10:29-37.

WA IKO SHA ATSEREGH A SATAN!

16. Kanyi se fatyô u eren sha u nyaghen u hingir mba gban ken kper u atseregh a Satan la, man er nan kwagh ne a tavera?

16 Satan keren sha u una er yô se̱ er isholibo sha apera. (1 Yohane 3:8) Ma gbenda ngu u yangen sha er atseregh a na la aa kôr se ga yôô? Een, kpa gba u se nôngo ityav a mbamhen mba mgbeghan se sha u se̱ er isholibo sha apera la. Ngun ka kwagh u heghema ga sha ci u mlu wase u sha igbetar u eren isholibo la a taver kpishi. (Mbaefese 2:3) Yange gba u Paulu una nôngo tsung. Sha ci u nyi? Sha ci u isholibo lu ken a na. Aluer se soo ser Aôndo a̱ lumun se yô, se kpaa saa se nôngo ityav a mbamhen mba isholibo mba ve lu ken a vese la.—Mbaromanu 7:14-24; 2 Mbakorinte 5:10.

17. Kanyi i ne ityav mbi nôngon sha mbamhen asev mba isholibo la a hembe taver ciili?

17 Er hanma shighe cii Satan ka a keren sha u una mee se una nyôr a vese ken mvihi u vihin atindi a Aôndo yô, ityav yasev mbila ka kwagh u heghema ga. (1 Peteru 5:8) Er lu tesen iko i wan hen Mbakristu mbagenev yô, Paulu kaa er: “M ngu cian mer, alaghga á va vihi mbamhen enev né undu mlu u mimi [man u wang] u ken Kristu la er iyô mee Ifa sha atseregh a i nahan.” (2 Mbakorinte 11:3) Satan eren atseregh la nyian kpaa. Ka a nôngo sha u lôôn isham i ahon a gban sha kwagh u mdoom ma Yehova man mbamtsera mba ve lu ken mkor u kuran atindi a Aôndo la. Diabolo ka a nôngo sha u haren sha dyako yase i mbamhen mba isholibo la nahan a na u se̱ zenda ieren i iyol i wan, hua, ihom i kôron, kua mban u iko i wan.

18. Ka nena Satan ngu a yar tom a tar sha u kenden a isholibo sha?

18 Môm ken akaa a Diabolo ka a yar tom a mi sha a vese yô ka tar, u u lu sha ikev i tahav nav ne. (1 Yohane 5:19) Aluer se wa iko ga yô, ior mba saan ashe man mba banen a mimi mba ken tar u u kase se ne vea kighir se sha u eren kwagh u isholibo u una vihi atindi a Aôndo yô. (1 Peteru 4:3-5) Mbakpishiv ka ve kende atindi a Aôndo man ve daa mkpusugh u imoishima ve je kpaa kera, nahan ken hemen yô ve kpughur í. (Mbaromanu 2:14, 15; 1 Timoteu 4:1, 2) Mbagen ka ve nyôr ken ieren i ngise yô imoishima ve i i yen la je kpaa yange i lumun er ve̱ er ga yô.—Mbaromanu 1:24-32; Mbaefese 4:17-19.

19. Er nan u eren uma u waeng la tseegh i kom ga?

19 U lun ken uma u waeng la ka gwaikyaa kpishi hen tar ne. Nahan cii kpaa, u se̱ er sha ishima i Orgban wase yô, kwagh ngu u eren hemba nahan. Saa se lu a jighjigh u nan hen Aôndo man shi se lu a ibumun sha a na. (Mbaheberu 11:6) “Or u nan fe u eren dedoo kpa nan kera er nahan ga yô, hingir isholibo je nan er ye,” kape orhenen Yakobu lu nger la. (Yakobu 4:17) Een, u paregh Aôndo man atindi a na sha apera la kpaa ka inja isholibo je.

20. Ka nena alaghga Satan una nôngo sha u yangen we u eren kwagh u dedoo, kpa kanyi ia wase ú u hendan a mbamkighir mbara?

20 Ka keng Satan una tuur ior ken ijime mba vea hendan a we sha ci u mzenda u ú lu zendan mfe u Aôndo sha Bibilo you i henen ne. Ishimaveren ngi er ú de wer mbamkighir mbara ve̱ yange ú u eren kwagh u a lu shami la ga. (Yohane 16:2) Shin er mbahemenev kpishi yange ve na Yesu jighjigh zum u tom na la nahan kpaa, yange ve pase un ga sha ci u ve lu a mciem er a nyagh ve hen ningir ve la yum. (Yohane 12:42, 43) Satan ka a ta hanma or u nan lu keren mfe u Aôndo cii mciem iyol sha igyosogh je. Nahan cii kpaa, hanma shighe yô doo u ú umbur shi ú tese iwuese sha akaa a kpilighyol a Yehova a er la. Alaghga ú fatyô u wasen mba hendankwagh mbara je kpaa u ve tese iwuese shon yô.

21. Ka nena se hemba tar man mbamhen asev mba isholibo?

21 Er se lu ken myina her ne di tsô yô, se lu eren isholibo. (1 Yohane 1:8) Er i lu nahan kpaa, se mba a iwasen i nôngon ityav mbin. Een, a fatyô u zuan a mhembe ken ityav yasev a orifer, Satan Diabolo. (Mbaromanu 5:21) Ken mkur u tom u Yesu shin tar la, a taver mbadondon nav ishima sha mkaanem man: “Shin tar ne yô, ican ngi eren ne; kpa taver nen asema, Mo M hemba tar ne.” (Yohane 16:33) Hen uumace mba ve yen je kpaa, a fatyô u hemban tar sha iwasen i Aôndo. Satan fatyô u kôron mba ve hendan a na man ve ‘ne ayol ave hen Aôndo’ la ga. (Yakobu 4:7; 1 Yohane 5:18) Er se va nenge nahan, Aôndo tese gbenda u duen ken ikangenev mbi isholibo man ku kera.

KAR MFE WOU

Ka an nan lu Satan Diabolo?

Er nan uumace ka ve beeiyol shi ve kpe?

Kanyi i lu isholibo?

Ka inja nena Satan ka a udugh ior sha u ve̱ er isholibo hen Aôndo sha apera?

[Mbampin Mba Ngeren u Henen]