Ityough 12

Hendan A Tahav Mbu Ujijingi Mbabov

1. Yange Yesu er nena zum u a tagher ishigh a ujijingi mbabov yôô?

FESE je er i er un batisema i bee kera yô, Yesu Kristu mough yem ken taaikôngo u Yudia la sha u za eren msen shi henen kwagh ken ishima. Keera la Satan Diabolo nôngo sha u una na yô a̱ vihi tindi u Aôndo. Nahan cii kpaa, Yesu venda mee u Diabolo la nahan agbe̱ na la kôr un ga. Yesu yange tagher ishigh a ujijingi mbabov mbagenev kpaa kpishi zum u a lu eren tom na shin tar la. Nahan kpaa, kwa kimbir kimbir, a zenda ve shi a hendan a ve.—Luka 4:1-13; 8:26-34; 9:37-43.

2. Ka u se nenge sha mbampin mba nyi?

² Ngeren mba Bibilo mba ve pase aaven ne ve̱ wase se u nan jighjigh er ujijingi mbabov mba aa tahav. Ka ve nôngo sha u tsumen a ior. Nahan cii kpaa, se fatyô u hendan a azôv ne. Kpa ujijingi mbabov va hana? Er nan ka ve nôngo sha u vea tsugh uumace? Man ka igbenda i nyi ka ve yar tom a mi sha u eren akaa nee? U zuan a akar sha mbampin amba ne una waseu u hendan a ujijingi mbabov mba ve lu aa tahav la.

UJIJINGI MBABOV —MHII VE MAN ISHIMAVEREN VE

3. Ka nena yange Satan Diabolo hingir u lunu?

³ Yehova Aôndo yange gba zege ikpelaior i ujijingi ica i gba cii ve a mase gban uumace ye. (Yobu 38:4, 7) Er i pase ken Ityough 6 la nahan, môm ken mbatyomov mban lu a isharen er uumace ve̱ civir un a u ma ve civir Yehova la. Er a za hemen a ishimaveren ne yô, ortyom u ifer la hendan shi  er msende sha Orgban, je yô a kaa a kwase u hiihii la er Aôndo ka oraie kpaa. Nahan yô, i va hingir u yilan or u ken jijingi u hembanato ne vough er Satan (orhendan) Diabolo (or-msende).—Genese 3:1-5; Yobu 1:6.

4. Ka nena yange mbatyomov mbagenev er isholibo sha ayange a Noa la?

⁴ Ken hemen yô, mbatyomov mbagenev kpaa tile ken vegher môm a Satan Diabolo. Sha ayange a orjighjigh Noa la, mbagenev ken mban ve undu tom ve sha man ve tôô ayol a inyam man awambe sha u vea pir isharen ve i ijimbagh i sha huwa la aa kasev. Akperan nga ga lu Satan tuur mbatyomov mban ken ijime sha u ve̱ er kwagh u sha ihembeato la ye. Kwagh ne na u ve maren tsombor u i yilan er Akôraior, mba yange ve hingir mba ageev mba eren ipila i vihin ior ayol la. Zum u Yehova ve a zege Mngerem ma deemee yô, ma tim uumace mbaiferev mbara kua tsombor u bo u mbatyomov mba hembanato la. Mbatyomov mba hembanato mbara ve war mtim la sha er ve ta ayol a ve a sha inyam man awambe la kera nahan ve hide ve hingir ujijingi ve yem ken iamegh ki jijingi. Kpa Aôndo yange azôv ne sha u eren a ve er ka mba i zende ve i gbihi ken ime i ken jijingi la nahan. (Genese 6:1-7, 17; Yuda 6) Nahan cii kpaa Satan, “tor u ujijingi mba bov” la, kua mbatyomov nav mbaiferev mbara ve za hemen a ihyembeato ve la heregh. (Luka 11:15) Ishimaveren ve yô ka nyi?

5. Satan man azôv a na mba a nyi ishimaverene, man kanyi ka ve yar tom a mi sha u kôron ioro?

⁵ Ishimaveren i sha ifer i Satan man azôv a na yô ka u geman ior hen Yehova Aôndo kera. Sha nahan yô, mbaiferev mban mba tsumen a ior, mba anger ve, shi mba tan num sha ave kpaa ken mlu u uumace cii. (Mpase 12:9) Akav a sha ayange ne tese er ipila i azôv i hemba taver hegen a hanma ian igen cii. Sha u vea hôn ior yô, azôv ne ashighe kpishi ka a yar tom a mcivir u ujijingi la sha igbenda na i wuee la cii. Azôv nga yaren tom a tsue ne nena, man ú kura iyol you nena?

 ER UJIJINGI MBABOV KA VE NÔNGO SHA U TSUMEN A WE LA

6. Kanyi i lu mcivir u ujijingi, man anza a na agenegh kanyi?

⁶ Kanyi i lu mcivir u ujijingi? Ka m-we u wan ndor a azôv, shin ujijingi mbabov, u eren nahan jighilii shin sha iwasen i oruma la. Mcivir u ujijingi ka a er tom sha ci u azôv vough er kwar hônon ka u er sha ci u mba eren ikôr nahan: Ka a udugh kwagh u i hôn la. Man vough er mba eren ikôr ka ve yar tom a mbaamee kposo kposo sha u meen ishôso sha u i gba ken hôn ve nahan, kape ujijingi mbabov kpaa ka ve na ishimataver hen uumace sha u ve̱ nyôr ken mcivir u ujijingi mbabov sha igbenda wue wue sha u van a ve sha ikev ve je la. (Kar Pasalmi 119:110.) Igbenda ne igen yô ka ishor, ahir a eren, u keren uivande, ishor i lamen, akombo a eren, u nengen mngerem, man u lamen a mbakpenev.

7. Mcivir u ujijingi la samber kuma nena, man er nan ve a lu tseer tseer ken ityar i i senge iyol er ka i Mbakristu la je kpaa?

⁷ Hôn la ka a yar tom, sha ci u mcivir u ujijingi la ngu a udugh ior sha tar wuee. Mba ve lu ken agar a ken toho ca ca yô ka ve za hen mba eren akombo, man mba ken agar a tamen mba ve eren ityom ken afishi di yô ka ve za hen mba ôron asan man akaa a sha kwavaôndo. Mcivir u ujijingi la a taver ken ityar i i senge er ka i Mbakristu la je kpaa. Kwaghhenen tese er ken United States tseegh, upipa mba nan abaver kuma er 30 nahan mba msamber ve a hembe 10,000,000 yô ve na iyol ve ken mcivir u ujijingi anza kposo kposo. Ior mba ken Brazil ka ve vihi inyaregh i hemba dollar umiliôn 500 hanma inyom sha akaa a civir ujijingi. Nahan cii kpaa, ingeegh 80 sha ityough ki deri ken atô u mba ve ze hen ajiir a civir ujijingi ken tar la ka Mbakatoliko mba i er ve batisema man ve ze Adua kpaa yô. Er mbahemenev mbaadua mbagenev ve civir ujijingi yô, ior mba zan adua kpishi hen er u eren nahan la ka kwagh u Aôndo a lumun a mi yô. Kpa ka nahanaa?

 ER I HII VE BIBILO I̱ VENDE MCIVIR U UJIJINGI YÔ

8. Kanyi i lu mnenge u Icighanruamabera sha mcivir u ujijingi?

⁸ Aluer i vande tesen we er anza a mcivir u ujijingi agen ka igbenda i zuan a ujijingi mba dedoo yô, alaghga a kpiligh we iyol u fan kwagh u Bibilo i ôr sha mcivir u ujijingi yô. Yange i ta ior mba Yehova icin er: “De ze nen hen ujijingi mba mbakpenev ga, shin mbatsengan pasen akaa kpaa ga, de keren nen ve sha er ne̱ hôngor ayol a en sha ve ga.” (Levitiku 19:31, ka se se nger i yier ye; 20:6, 27) Takerada u Bibilo u Mpase na icin tan er “mbaahiriv” yô mkur ve una lu ken “ber u a lu hian sha usu man sulfur, ka ku u sha uhar [u gbem sha won] je la.” (Mpase 21:8; 22:15) Hanma inja ahir a eren cii yô Yehova Aôndo venda. (Duteronomi 18:10-12) Er nan kwagh a lu nahana?

9. Er nan ve se fatyô u kuren ser ilyoho i ken tar u ujijingi i sha ayange ne la ka hen Yehova i dugh ga?

⁹ Yehova yange tindi ujijingi mba dedoo, shin mbatyomov mbaperapera, er ve̱ va ôr kwagh a uumace mbagenev cii man i nger Bibilo i kure ye. Er i kure i kera je, Mkaanem ma Aôndo ma na mkôôm u i gbe u uumace vea lu a mi sha u eren Yehova tom sha msoo na la. (2 Timoteu 3:16, 17; Mbaheberu 1:1, 2) Karen ken ijime i icighan Mkaanem nam sha u nan akaaôron hen mbatsengankaan akaa ga. Amba akaaôron a ken tar u ujijingi la nyian cii nga dugh hen ujijingi mbabov. Ahir a eren aa na azôv a za or iyol shin nana hingir sha ikev i ujijingi mbabov je kpaa. Sha ci u nahan yô, Aôndo ta se icin sha dooshima er se̱ de nyer iyol ken nyityô ieren i ujijingi ga. (Duteronomi 18:14; Mbagalatia 5:19-21) Heela tseegh ga, aluer se za hemen u eren ahir zum u se fe mnenge u Yehova shami kera yô, se lu dondon ujijingi mbabov mbaiferev mbara nahan se lu mbaihomov mba Aôndo.—1 Samuel 15:23; 1 Kroniku 10:13, 14; Pasalmi 5:4.

10. Kanyi i lu ishor i kpehene, man er nan ve i doo u se nyagh i?

¹⁰ Môm ken anza a mcivir u ujijingi u a lu tseer tseer yô  ka ishor i kpehen—u nôngon sha u fan kwagh u ken hemen shin u i fe un ga sha iwasen i ujijingi la. Igbenda i ahir a eren ne agen yô ka mcivir u akaa a sha kwavaôndo, mngerem ma nengen, mnyam ma ôron, ihangenengen, man u tsengankaan akaa sha ishor i kpehen a ukati mba tarot la. Mbakpishiv ka ve nenge er ahir a eren ka kwagh u van a msaanyol a iyolvihin shio, kpa Bibilo i tese er mba kpehenasor kua ujijingi mbabov mba ze kwaghmôm. Ikyav i tesen yô, Aerenakaa 16:16-19 ôr kwagh u “jijingi u tsengan fan akaa” u yange wasen gumkwase ugen sha “ishor” i kpehen yô. Nahan cii kpaa, tahav mbu yange lu a mi mbu wasen un sha ishor i kpehen la mbu undu un zum u i zenda jijingi u bo la ken a na kera yô. Wanger, ahir a eren ka hôn u azôv ka a yar tom a mi sha u meen ior sha u ve̱ gba ken kper ve yô.

11. Ka inja nena uiniôngon sha ci u lamen a mbakpenev la ka ve yem a or ken hônô?

¹¹ Aluer ú ngu zungwen sha ku u or u doon we ishima u nan kpe hen tsombor wou shin ma huror wou u ishima ishima yô, alaghga a fatyô u meen we zange sha hôn ugen. Or u lamen a jijingi nana fatyô u nan we loho shin nana lam a we ken ikyenge i i lu inja er ka i orkpen la nahan yô. Wa iko! U nôngon wer ú lam a mbakpenev la una fatyô u yemen a we ken kper. Sha ci u nyi? Sha ci u mbakpenev vea fatyô u lamen ga. Er alaghga ú umbur nahan, Mkaanem ma Aôndo pase ken igbar er ken ku yô or ka “nan hide hen inya i nan, sha iyange la je mbamhen mba nan saa ishe.” Mbakpenev yô “fa ma kwagh ga.” (Pasalmi 146:4; Orpasenkwagh 9:5, 10) Heela tseegh ga, i vande fan dedoo er ka azôv ka a kav ikyenge i orkpen la shi a na or u lamen a jijingi mkaanem sha kwagh u or u nan kpe la ye. (1 Samuel 28:3-19) Nahan “or u nan pin jijingi u orkpen kwagh” yô ujijingi mbabov mba kangen nan man shi nan ngu eren kwagh u a lu kposo a atindi a Yehova Aôndo yô.—Duteronomi 18:11, 12; Yesaia 8:19.

 MOUGH SHA U UDUGH YEM SHA U TAN NUM SHAMI

12, 13. Kanyi ikyav i lu i tesen er azôv ka a norom u meen shi zan ior iyolo?

¹² Zum u ú ongo kwaghwan u ken Mkaanem ma Aôndo sha kwagh u mcivir u ujijingi yô, ú venda hôn u azôv la. (Kar Pasalmi 141:9, 10; Mbaromanu 12:9.) Ngun ka u kaan er ujijingi mbabov vea de u nôngon sha u vea kôrou yôô? Mayange ga cii! Er a kar Yesu kwa tar yô, Satan “mough hen a Na kera er saa shighe ugen.” (Luka 4:13) Sha gbenda shon môm, ujijingi mba vihin tu mba meen a mee ior tseegh ga kpa ka ve ta num sha ave je kpaa.

¹³ Umbur ase ken ishima m-time u se vande timen sha num u Satan ta sha ortom u Aôndo Yobu la. Diabolo yange na ku u uzendenya nav man u mbatomov nav kpaa kpishi. Satan shi wua ônov mba Yobu je kpaa. U dondon yô, a ta Yobu iyolna angev mbu nyoon tsung. Kpa Yobu kôr jighjigh u nan na her nahan Aôndo na un iveren kpishi. (Yobu 1:7-19; 2:7, 8; 42:12) Hii hen shighe la je, azôv er ior mbagenev tôndo iliam shin pir ashe man á za hemen u ember ken ican i yan i uumace la. (Mateu 9:32, 33; 12:22; Marku 5:2-5) Nyian, abaver tese er azôv ka a yav a mbagen sha ipila shi a ta mbagenev ihundugh. Shi ka a mgbegha mbagenev sha u wuan ior kua u wuan ayolave, akaa a a lu asorabo sha ishigh ki Aôndo ne. (Duteronomi 5:17; 1 Yohane 3:15) Er i lu nahan kpaa, ior udubu udubu mba ngise ujijingi mbabov mban kange ve la ve fatyô u osogh duen kera. Kwagh ne fatyô u lun nahan nena? Ve er nahan sha u eren akaa a vesen.

ER Ú HENDAN A UJIJINGI MBABOV LA

14. U zuan sha ikyav i Mbakristu mba ken Efese ken derianyom u hiihii la yô, ú fatyô u hendan a ujijingi mbabov nena?

¹⁴ Kanyi i lu gbenda môm u ú fatyô u hendan a ujijingi mbabov shi kuran iyol you kua tsombor wou sha ameen ave laa? Mbakristu mba sha derianyom u hiihii mba ve lu ken Efese man ve civir ujijingi cii ve mase hingir mba nan jighjigh la yange ve er akaa a vesen. Se ôr ser “mbagenev kpishi  ken mbaerenahir, ve kohol ityakerada ve, ve va nande sha ishigh ki ior cii.” (Aerenakaa 19:19) Aluer we ú vande civir ujijingi ga je kpaa, kar a nyityôkwagh i í civir ujijingi a mi shin i lu inja nahan tsô kpaa la kera. Ngun kua ityakerada, umagazin, icer i video, ufoto mba yôôn angwe, icer i kuhwan ityogholough, man akaa a i civir ujijingi a mi la. Kua ken mban yô ka ieev, asa man akaa agenegh a ka i har sha u kuran iyol la, man uiwua mba u zough a mi sha ikev i mba civir ujijingi kpaa. (Duteronomi 7:25, 26; 1 Mbakorinte 10:21) U tesen ikyav yô: Ior ihiar ken tar u Thailand mba ve er ivaa yô yange azôv za ve iyol shighe vese. Tsô ve haa akaa a agbé a zough a mcivir u ujijingi cii kera. Kanyi yange i due kereghe? Ve zua a mpever sha num u azôv lu eren a ve la man ken hemen yô ve zua a mzehemen u ken jijingi kpishi.

15. Sha u hendan a ujijingi mbabov yô, kanyi igen i lu u a er keng-e?

¹⁵ Sha u hendan a ujijingi mbabov yô, kwagh ugen u í lu keng u a er yô ka u yaren tom sha kwaghwan u apostoli Paulu wa er i huwa ikyav mbi utyav mbi ken jijingi mbi Aôndo a ne la. (Mbaefese 6:11-17) Gba u Mbakristu vea wa aheran sha mkor ve sha ikev i ujijingi mbabov la. Kwagh ne kua nyi? “Er ne lu a akaa ne cii yô,” kape Paulu kaa la, “shi tôô nen akuvaautya, ka jighjigh u nan je la, u né fatyô u pirin avaan a usu a orbo la a mi cii yô.” Mimi je, er jighjigh u nan wou a taver a kighir la, kape shi ú hendan a ujijingi mbabov ú kighir kpaa je la.—Mateu 17:14-20.

16. Ú taver jighjigh u nan wou nena?

¹⁶ Ú taver jighjigh u nan wou nena? Sha u zan hemen u henen Bibilo shi yaren tom sha kwaghwan u i ken uma wou. Tahav mbu jighjigh u nan u or har sha mtaver u itine na la—mfe u fan Aôndo. Ú lumun wer mfe u vough u ú zough a mi shi ú nyer a mi ken ishima kpaa sha mhen wou u henen Bibilo ne a maa jighjigh u nan wou ga he? (Mbaromanu 10:10, 17) Sha ci u nahan yô, akperan nga ga, er ú za hemen ken Bibilo you i henen man a hingir ieren you i gbekeke u zan mbamkombo mba Mbashiada mba Yehova la, jighjigh  u nan wou una hemba taver cii. (Mbaromanu 1:11, 12, Mbakolose 2:6, 7) A lu zege mkor u yangen num u azôv aa va ta sha a we la.—1 Yohane 5:5.

17. Ka akaa agenegh a nyi alaghga a lu kpee u eren sha u hendan a ujijingi mbabovo?

¹⁷ Kanyi akaa agenegh alaghga or u nan soo u hendan a tahav mbu ujijingi mbabov la shi nana ere? Mbakristu mba ken Efese yange gba u vea zua a mkor sha ci u ve lu̱ ken gar u iv a tom azôv yô. Nahan, Paulu kaa a ve er: “Eren nen msen hanma shighe ken Jijingi.” (Mbaefese 6:18) Er se lu ken tar u u iv a tom azôv yô, msen u eren zulee sha u Aôndo a̱ kura se la ka kwagh u una wase u hendan a ujijingi mbabov yô. (Mateu 6:13) Kwagh u lun a iwasen sha gbenda ne yô ka iwasen i ken jijingi man msen mba mbatamen mba i tsough ve ken tiônnongo u Mbakristu la.—Yakobu 5:13-15.

ZA HEMEN A ITYAV YOU MBI NÔNGON A UJIJINGI MBABOV LA

18, 19. Kanyi a fatyô u eren aluer azôv shi hide za or iyol yôô?

¹⁸ Nahan cii kpaa, zum u ka vea e̱r akaa a hiihii ne vea bee kera je kpaa, ujijingi mbabov za mbagenev iyol heregh tsô. Ikyav i tesen yô, orgen ken tar u Côte d’Ivoire yange hen Bibilo a Mbashiada mba Yehova nahan tim asa a na a akombo la cii. Been kera yô, zua a mzehemen kpishi, na uma na hen Yehova, man i er un batisema. Kpa sati karen môm er a er batisema kera yô, azôv shi hide gba va zan un iyol, man a ungwa akenge kaa a na er a̱ undu jighjigh u nan na u he la. Aluer kwagh ne yange una er ú yô, ngula yange ma tese er we u kera ngu a mkor u hen Yehova ga he? Ka nahan kpee ga.

¹⁹ Shin er or u vough Yesu Kristu yange lu a icighan mkor nahan kpaa, yange ungwa ikyenge i jijingi u ifer Satan Diabolo. Yesu yange tese kwagh u a er sha imba kwagh ne yô. Yange kaa a Diabolo er: “Yem kera, Satan.” (Mateu 4:3-10) Sha gbenda shon môm, gba u ú venda u keghen ato hen akenge a a dugh ken tar u ujijingi la. Hendan a ujijingi mbabov  sha u yilan Yehova wer a̱ waseu. Een, er msen sha ikyenge i taver yila sha iti i Aôndo. Anzaakaa 18:10 kaa er: “Iti i [Yehova, NW ] ka gôgôyou u taven u taver, orperapera ka nan yevese nan ta kimi, nan war.” Orkristu u ken Côte d’Ivoire la yange er kwagh ne, nahan ujijingi mbabov mbara de zan un iyol.—Pasalmi 124:8; 145:18.

20. U ôron sha asav a sav yô, kanyi ú fatyô u eren sha u hendan a ujijingi mbabovo?

²⁰ Yehova de ujijingi mbabov er ve̱ lu uma, kpa ka a tese tahav nav, hemban je yô sha ci u ior nav, man mba pasen iti na sha tar cii. (Ekesodu 9:16) Aluer ú ngu ikua a Aôndo yô, gba u ú cia ujijingi mbabov ga. (Numeri 23:21, 23; Yakobu 4:7, 8; 2 Peteru 2:9) Tahav vev mbu a ikighir. Yange i tsaha ve sha ayange a Noa la, i sember zendan ve sha kera, man hegen mba keghen ijirôron i masetyô la. (Yuda 6; Mpase 12:9; 20:1-3, 7-10, 14) Jim je yô, ve mgbough a mciem sha ci u mtim ve u a lu van la. (Yakobu 2:19) Nahan aluer ujijingi mbabov nôngo sha u vea meeu sha ma hôn shin vea ta a ta num sha awe sha nyityô gbenda je kpaa, ú fatyô u hendan a ve. (2 Mbakorinte 2:11) Nyagh nyityô mcivir u ujijingi cii, yar tom a kwaghwan u Mkaanem ma Aôndo la, man ker mlumun u Yehova. Er kwagh ne a mtimbir shio, sha ci u uma wou har sha u we hendan a tahav mbu ujijingi mbabov la!

KAR MFE WOU

Ujijingi mbabov ka ve nôngo sha u tsumen a ior nena?

Er nan Bibilo i vende ahir a erene?

Ka nena or nana osogh sha ikev i ujijingi mbabov kera?

Er nan i doo u ú za hemen u hendan a ujijingi mbabovo?

[Mbampin Mba Ngeren u Henen]

[Foto u sha peeji 110 la]

We ú nenge ahir a eren a sha igbenda kposo kposo la nena?