Ityough 10

Tartor u Aôndo Tema Tor

1, 2. Ka nena ugomoti mba uumace ve tese mgbe ve?

ALAGHGA ú vande yamen ma kwagh, man ú va mase kaven wer a er tom ga. Tôô ase wer ú yila orsôron kwagh la. Nahan cii kpaa, fese je er nan “ser” kwagh shon la nan bee kera yô, kwagh ti shi hide vihi kera. Ka kwagh u vihin ken ishima tsô!

² Ka kwagh môm nahan a ugomoti mba uumace. Kera cii je uumace mba a isharen i ma ve zough a gomoti u una va a bem man msaanyol yô. Nahan kpaa, uiniôngon mba tsung mba sôron mbamvihi ken tar mbara sha mimi yô ve va a kwagh u injaa ga. I er uityendezwa mba keren bem imôngo—kpa shi i vihi ve kera. U seer yô, ka hanma gomoti a fetyô u been a ican, mban u iko i wan, ifer, angev, man mvihi u tara? Mtemtor u or gande sôron. Tor Solomon u Iserael u fankwagh je kpaa yange pine er: “Á er nan man or nana fatyô u kaven gbenda u nana?”—Anzaakaa 20:24.

3. (a) Kanyi kwagh yange i lu itine i kwaghpasen u Yesu? (b) Ka inja nena mbagenev ka ve pase kwagh u Tartor u Aôndo?

³ De ulen ga! Gomoti u vough sha tar cii la ka mnyamciem tsô ga. Yange lu itine kwaghpasen i Yesu. Yange yila un er “tartor u Aôndo,” man tese mbadondon nav er ve̱ er msen sha ci u ú. (Luka 11:2; 21:31) Ka mimi, ashighe agen ka i ter Tartor u Aôndo hen mbamkombo mba ukwaghaôndo. Jim je yô, umiliôn kpishi ka ve er msen sha ci u ú hanma sev zum u ka vea kimbir Msen u Ter (u i yer kpaa er Ter Wase shin iti msen la). Kpa ior ka ve na mbamlumun  wue wue zum u ka a̱ pine ve er, “Kanyi i lu Tartor u Aôndo?” la. Mbagenev ka ve kaa er, “Ngu ken ishima you.” Mbagen di ka ve yila u er sha. Bibilo i na ikar waeng, er se va nenge nahan.

TARTOR U LUN A AWASHIMA

4, 5. Er nan ve Yehova yange tsua sha u una va a mpase u he u ian i mhembe na, man kanyi kwagh la una ere?

⁴ Kera je Yehova Aôndo vande ngun Tor, shin Orhemen Uhemban, u tar. Er i lu un a gbe akaa cii yô kwagh la kende a na yem ca je. (1 Kroniku 29:11; Pasalmi 103:19; Aerenakaa 4:24) Kpa Tartor u Yesu yange pase kwagh u ú la ka kwagh u ken ijime, shin u sha uhar, a ian i hemen i Aôndo sha tar la. Tartor u Mesiya la ngu a awashima jim, kpa awashima shon kanyi?

⁵ Er i pase ken Ityough 6 nahan, uumace mba uhar mba hiihii mbara yange ve venda hemen u Aôndo. Sha ci u atôakaa a yange kwagh la due a mi la yô, Yehova tsua sha u una va a mtese u ian na i hemen la sha gbenda u he. Aôndo yôô awashima na u van a “vor” u ua cagh Iyô la, Satan, man ua bee a mbamlu mba isholibo i uumace ve ye dyako na la. “Vor” u hiihii la ka Yesu Kristu, man “tartor u Aôndo la” ka ikyagh ki tomough ki kia hemba Satan je la. Sha ikev i Tartor ne, Yesu Kristu una hide a hemen sha tar ken iti i Yehova man una tese ian i Aôndo i hemen gbem sha won la.—Genese 3:15; Pasalmi 2:2-9.

6, 7. (a) Tartor la ngu hana, man ka an nan lu Tor kua mbawasen un hemene? (b) Ka unô ve lu sha ikev i Tartor laa?

⁶ Sha ngeren ugen u mkaanem ma Yesu hen Mbafarishi mbaiferev mbara yô, yange kaa er: “Tartor u Aôndo ngu ken a ven je.” (Luka 17:21) Ngun ka u kaan er Tartor la yange u lu ken asema a aferaior laa? Ei. Mgem u a hembe lun vough u ken zwa Grika la ôr er: “Tartor u Aôndo ngu hen atô wen.” (New World Translation) Yesu, u lu hen atô ve la, lu ôron kwagh sha iyol na er una lu Tor ken hemen. Tartor u Aôndo ka kwagh u ken ishima ga, ka kwagh u a lu jim yô,  ka gomoti u lun a orhemen man mba a hemen ve kpaa yô. Ka gomoti u sha, sha ci u i yila ú er “tartor u sha” man shi “tartor u Aôndo” kpaa. (Mateu 13:11; Luka 8:10) Ken mpase u sha mnenge, profeti Daniel nenge a Orhemen u ú la lu er “wan u or nahan” u i va a na sha ishigh ki Aôndo Uhembanagee man i na un “tor sha won cii man icivir man tartor, sha u ior man akuraior man ijô cii ve̱ er Un tom.” (Daniel 7:13, 14) Tor ne ka ana? Ka shami, Bibilo i yila Yesu Kristu er “Wan u or.” (Mateu 12:40; Luka 17:26) Een, Yehova tsua Wan na, Yesu Kristu, er a̱ lu Tor.

⁷ Yesu tema tor tswen ga. Vea na imôngo yô ka 144,000 mba i “paa ve shin tar” sha u ve̱ hingir utor man upristi vea na la. (Mpase 5:9, 10; 14:1, 3; Luka 22:28-30) Mba vea lu ken Tartor u Aôndo la a lu tsombor u uumace sha tar cii mba ve lu sha ikev i hemen u Kristu yô. (Pasalmi 72:7, 8) Nahan cii kpaa, a er nan ve se fa ser mimi je Tartor la ua pase ian i hemen u Aôndo man shi ua hide a mbamlu mba paradiso mbara sha tar wase?

MLU MIMI U TARTOR U AÔNDO LA

8, 9. (a) Ka nena se tese ikyav i mlu mimi u uityendezwa mba Aôndo sha kwagh u Tartor laa? (b) Er nan ve se fatyô u nan jighjigh sha mlu mimi u Tartor laa?

⁸ Tôô ken ishima wer usu hia ya wou. Hegen huror wou u a lu a kwagh ave yô tôndo zwa er una na iwasen sha u hiden maan ya wou shi nan tsombor wou kwaghyan. Aluer huror la vanden ôron we kwagh mimi keke nahan, ú na un jighjigh ga he? Tôô wer kpernan ú kulun tom yô ú kav mbatomov hii u kuran acôghol hen ape usu u hie la shi i vande van a kwaghyan sha ci u tsombor wou kpaa. Akperan nga ga ú na jighjigh wer er shighe a karen yô, akaa a kera hide a lu her vough tseegh tsô ga kpaa aa hemba er ngise lu la nahan.

⁹ Sha gbenda shon môm, Yehova na se ibumun i mlu mimi u Tartor la. Er i tese ken takerada u Bibilo u Mbaheberu nahan, agbaa a Tindi kpishi lu mure u kwagh u Tartor  la. (Mbaheberu 10:1) Aulum a Tartor u Aôndo la yange i nenge a mi ken tartor u Iserael la. Ngula lu di gomoti tsô ga, sha ci u mbahemenev mbara yange ve tema sha “ikônough ki torough ki TER.” (1 Kroniku 29:23) U seer yô, i vande tsengan ôron er: “Tôgh kua kar hen Yuda kera ga, gbough ku ortaregh kpaa kua kar hen atô u angahar a na kera ga, zan zan [Shiloh], Una va; ka Un akuraior aa ungwan imo Na ye.” (Genese 49:10) * Een, lu ken tsombor tor u Yuda ne a mar Yesu, Tor u tsôron u gomoti u Aôndo la ye.—Luka 1:32, 33.

10. (a) Ka hanma shighe yange i wa imaagh ki Tartor u Mesiya u Aôndo laa? (b) Kanyi tom u vesen mba i lu u vea tema tor vea Yesu imôngo la vea lu hemen gbenda shami shin tara?

¹⁰ Imaagh ki Tartor u Mesiya u Aôndo la yange i wa ki sha mtsough u mbaapostoli mba Yesu la. (Mbaefese 2:19, 20; Mpase 21:14) Ka mban ve lu̱ mba hiihii ken 144,000 mba vea lu utor sha a Yesu Kristu imôngo ye. Er ve lu shin tar la, mba lu u vea tema tor mban lu u vea hemen gbenda ken tom u kwaghpasen la, sha u dondon kwaghwan u Yesu la er: “Za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen, eren nen ve batisema ken iti i Ter man Wan man Icighan Jijingi.”—Mateu 28:19.

11. Ka nena i lu eren tom u pasen kwagh u Tartor ne nyiana, man kanyi akaa tom la u lu erene?

¹¹ Tindi u i gema ior ve̱ hingir mbahenen la mba dondon un hegen sha gbenda u vesen kpishi. Mbashiada mba Yehova mba pasen loho u dedoo u Tartor la sha tar cii, sha u zuan sha mkaanem ma Yesu ma profeti la er: “Loho u Dedoo u tartor ne yô, á ôr u á tser tar, sha u u̱ lu mpase hen akuraior cii; ka zum la man mkur una kuma ye.” (Mateu 24:14) Gbaa ugen ken tom u mpase u Tartor ne yô, mba eren zegetom u kwaghhenen. Mba ve lu dondon atindi man  akaawan a Tartor u Aôndo yô hegen je mba zuan a bem man mzough u ma gomoti u uumace môm kpaa una fatyô u van a mi ga yô. Akaa ne cii tese ikyav gbar gbar er Tartor u Aôndo ka kwagh u mimi jim je!

12. (a) Er nan ve i lu vough u yilan mba yôôn Tartor la er Mbashiada mba Yehova? (b) Tartor u Aôndo ngu kposo a ugomoti mba uumace nena?

¹² Yehova yange kaa a Mbaiserael er: “Ka ne ne lu mbashiada Av ye, . . . wanakiriki Wam u M tsough [yô].” (Yesaia 43:10-12) Yesu, “Orshiada u jighjigh” la, yange pase loho u dedoo u Tartor la a ishima na cii. (Mpase 1:5; Mateu 4:17)  Nahan ka vough u mba yôôn Tartor la nyian vea tôô icighanti i i ne ve er Mbashiada mba Yehova la. Kpa er nan ve Mbashiada ka ve vihi shighe man agee ve kpaa kpishi sha u lamen a mbagenev sha kwagh u Tartor u Aôndo? Ka ve er kwagh ne nahan sha ci u Tartor la ka u tseegh u lu ishimaverenkeghen i uumace ye. Ica ka i gba ga tsô ugomoti mba uumace ve gba, kpa Tartor u Aôndo yô mayange ua gba ga. Yesaia 9:6, 7 yila Orhemen u ú, Yesu er, “Wantor u Bem” shi a seer er: “Mseer u tarkuran kua bem vea lu a ikighir je ga.” Tartor u Aôndo ngu er gomoti mba or nahan ga—lu heen nyian kper i mgbegha kera. Mimi je, Daniel 2:44 kaa er: “Aôndo u Sha Una ver tartor ugen u ua gba mayange ga yô, man shi tahav mbu u kpaa mbua hingir sha ikev i ma ikur igen ga. . . . U yô, ua lu gbem sha won.”

13. (a) Ka mbamzeiyol mbagen mba nyi Tartor u Aôndo ua yar tom shami vindi vindi? (b) Er nan ve se fatyô u nan jighjigh ser uityendezwa mba Aôndo vea ivi?

¹³ Ka hanma or nana lu tor ve nana va a mbee u ityav, ifer, angev, ijen, man m-ban u uya? U seer yô, ka hanma tor sha tar nana nder mba ve kpe laa? Tartor u Aôndo man Tor u ú una nenge sha akaa ne. Tartor la ua tese ma myina, inja er ikyagh ki tomough ki i gbe u a sôron ki hanma shighe nahan ga. Kpa, Tartor u Aôndo ua hemba, sha ci u Yehova tôndo zwa er: “Kwaghôron Wam, u a dugh ken zwa Wam . . . una hide her a Mo gbilin ga, kpa una er kwagh u M we ishima yô, ikôr ia lagh un sha kwagh u M tindi un u eren yô.” (Yesaia 55:11) Awashima u Aôndo una gba ga, kpa lu hanma shighe gba u mtemtor u Tartor una hii?

MTEMTOR U TARTOR —HANMA SHIGHE?

14. Kanyi mlan mbahenen mba Yesu lu a mi sha kwagh u Tartor la, kpa kanyi Yesu yange fa sha kwagh u mtemtor na?

¹⁴ “Tere, ka hen shighe ne man Ú hide Mbaiserael a tahav mbu veren tor ve ayol a ve yee?” Mpin u mbahenen mba Yesu ve pine ne pase er hen shighe la ve lu a̱ fa awashima u Tartor u Aôndo man shighe u i ver sha ci u mhii  u mtemtor na kpaa ga. Er lu tan ve icin er ve̱ de keren ahaba sha kwagh la ga yô, Yesu kaa er: “U ne fa ashighe man aan a Ter A ver sha tahav Nav, Un mtswen la yô, kwagh wen ngu sha mi ga.” Yesu yange fa je er mtemtor na sha tar la i ver ka ken hemen, zum u a nder un man una kôndo sha ica a gba je yô. (Aerenakaa 1:6-11; Luka 19:11, 12, 15) Icighanruamabera i tsengaôron kwagh ne. Inja nena?

15. Ka inja nena Pasalmi 110:1 a te iwanger sha kwagh u shighe u mtemtor u Yesu?

¹⁵ Er lu ôron kwagh ken mkaanem ma profeti sha kwagh u Yesu er “Ter” yô, Tor Davidi kaa er: “TER kaa a Terem er: Temam ken uwegh ku yanegh, zan zan Me gema mbaihomov Ou vea hingir We kwagh u pendan angahar sha mi.” (Pasalmi 110:1; kar Aerenakaa 2:34-36.) Kwaghôron u profeti ne tese er mtemtor u Yesu una hii fese je hen shighe u una kôndo a yem sha la ga. Kpa, una kegh ken uwegh ku yanegh ku Aôndo. (Mbaheberu 10:12, 13) Mkegh ne una za hemen a kuma shighe nena? Ka hanma shighe mtemtor na la una hii? Bibilo i wase se u zuan a akar.

16. Kanyi yange i er ken inyom i 607 B.C.E. la, man kwagh ne zua sha Tartor u Aôndo nena?

¹⁶ Gar môm tseegh sha tar u Yehova ver iti na shami yô lu Yerusalem. (1 Utor 11:36) Shi lu itine i tartor u Aôndo lumun a mi shin tar u ú lu inja vough er Tartor u sha la. Sha ci u nahan yô, mtim u Yerusalem sha ikev i ior i Babilon ken inyom i 607 B.C.E. la lu kwagh u vesen je. Kwagh ne lu mhii u kôkô shighe u m-yange u mtemtor u Aôndo jighilii sha ior nav sha tar. Uderimbaanyomov ataratar ken hemen yô, Yesu tese er shighe u m-yange u mtemtor ne ngu zan hemen her, sha ci u a kaa er: “Yerusalem kpaa atôatyev á ndyar un shin angahar zan zan shighe u atôatyev á kar kuman.”—Luka 21:24.

17. (a) Kanyi i lu “ashighe a atôatyev,” man yange gba u aa tôô shighe nena? (b) Ka hanma shighe “ashighe a atôatyev” la hii shi kure?

¹⁷ Zum u “shighe u atôatyev” la, a na ugomoti mba tar ne ian sha u ve̱ yange mtemtor u Aôndo a lumun a mi la. Shi

 ghe shon la hii sha mtim u Yerusalem ken inyom i 607 B.C.E. la, man Daniel tese er una za hemen a kuma ‘ashighe ataankarahar.’ (Daniel 4:23-25) Ngula ka shighe nena? Bibilo i tese er “ashighe” atar man tiôn la ka ayange 1,260. (Mpase 12:6, 14) Shighe la kwa har, shin ashighe ataankarahar yô, a lu ayange 2,520. Kpa kwagh u vesen môm yange er ken mkur u anshighe u kpeghee la ga. Nahan cii kpaa, sha u yaren tom a “inyom i môm sha ityough ki iyange” sha kwaghôron u profeti u Daniel la nahan ôron anyom 2,520 hii ken inyom i 607 B.C.E. yô, se va ar sha inyom i 1914 C.E.—Numeri 14:34; Esekiel 4:6.

18. Kanyi Yesu yange er fese je er a ngohol tahav mbu Tartor laa, man kwagh ne yange bende aa tar nena?

¹⁸ Yesu yange hii u hemen sha hen shighe laa? Atôakaa a ken Icighanruamabera a kaan er yange hii u hemen la a time sha á ken ityough ki ki dondo la. Ka mimi, mhii u mtemtor u Yesu la una va a bem sha tar fese je ga. Mpase 12:7-12 tese er fese je er una ngohol Tartor la yô, Yesu una zenda Satan man mbatyomov mba diabolo mbara cii sha kera. Ngun una na kwagh a tser tar, kpa ka kwaghôron u nan msurshima er i nger la er “shighe” u Diabolo “kera vese ga.” Shi ica ga tsô, se ember a lu sha ci u Tartor u Aôndo tema tor tseegh ga kpa sha ci u ua va a averen sha tar man sha uumace mba ve eren sha tindi la. (Pasalmi 72:7, 8) Er nan ve se fe ser shi ica ga tsô kwagh ne una ere?

KAR MFE WOU

Kanyi i lu Tartor u Aôndo, man ka hana ua tema toro?

Ka an nana hemen ken Tartor la, man ka unô vea lu sha ikev i ú?

Ka nena Yehova a ne se ibumun er Tartor na la ka kwagh u mimi jim jimi?

Ka hanma shighe “ashighe a atôatyev” hii shi kure?

[Mbampin Mba Ngeren u Henen]

 [Ngeren u kiriki u a lu sha peeji 94 la]

ẠKAA AGENEGH A VESEN A A ZOUGH SHA TARTOR U AÔNDO YÔ

• Yehova yôô awashima na u van a “vor” u ua cagh Iyô la, Satan Diabolo yô.—Genese 3:15.

• Ken inyom i 1943 B.C.E. la, Yehova tese er “vor” la ua lu or u ken tsombor u Aberaham.—Genese 12:1-3, 7; 22:18.

• Ikuryan i Tindi i i na Iserael ken inyom i 1513 B.C.E. la i na “mure u akaa a doon a a lu van la.”—Ekesodu 24:6-8; Mbaheberu 10:1.

• Tartor u Iserael shin tar la u hii ken inyom i 1117 B.C.E., man ú za hemen ken tsombor u Davidi.—1 Samuel 11:15; 2 Samuel 7:8, 16.

• I tim Yerusalem ken inyom i 607 B.C.E., man “ashighe a atôatyev” hii.—2 Utor 25:8-10, 25, 26; Luka 21:24.

• Ken inyom i 29 C.E. la, i shighe Yesu mkurem er ngu Tor u i Tsough la man a hii tom na u shin tar la.—Mateu 3:16, 17; 4:17; 21:9-11.

• Ken inyom i 33 C.E. la, Yesu kôndo yem sha, shaala lu u una za kegh ken uwegh ku yanegh ku Aôndo zan zan mtemtor na una hii.—Aerenakaa 5:30, 31; Mbaheberu 10:12, 13.

• I ver Yesu tor sha Tartor u sha la ken inyom i 1914 C.E. er “ashighe a atôatyev” kure la.—Mpase 11:15.

• I zenda Satan man azôv a na sha i gbihi shin haregh u tar man a va a mseer u atsan sha uumace.—Mpase 12:9-12.

• Yesu nengen sha mpase u loho u dedoo u Tartor u Aôndo la sha tar cii.—Mateu 24:14; 28:19, 20.