Ukristu Mbaaiev Gbihi Aôndo Man Bibilo
Vegher U Sha 4
Ukristu Mbaaiev Gbihi Aôndo Man Bibilo
1, 2. Ka sha ci u nyi mbagenev ve ne Bibilo icivir ga, kpa Bibilo i kaa er nyi?
1 Ior ken ityar kpishi mba palegh Bibilo shi mba lahan i̱ kpaa sha ci u anzaabo a mba ve kaan er ve mba dondon i̱ la. Ken ityar i genegh yô i kaa er Bibilo ka takerada u mgbeghan ior sha u ve nôngo ityav yô, ka takerada u ornyian, shi ka takerada u nan mfe u ngohol ityar i ior mbagenev. Kpa mbamhen mban cii ka mba ken mtsum.
2 Bibilo, i yange i nger i ken Atô u Imbusutariyan la, i̱ lumun a ityav mbi nôngon kua hua u ngohol mbagenev akaa u a lu zan hemen ken iti i Mbakristu ken shighe u a kar gôgônan la ga. Sha vegher u genegh yô, u ôron Bibilo shi henen atesen a mimi a Mbakristu a yange Yesu tese la yô, u nenge er Bibilo i vende ityav mbi nôngon, ijimba, man u ngohol mbagenev akaa sha hua yô. Ibo ka i mbahuav, ka i Bibilo ga. (1 Mbakorinte 13:1-6; Yakobu 4:1-3; 5:1-6; 1 Yohane 4:7, 8) Nahan yô de deen wer anzaabo a ior mba wan ayolave ikyo tseegh mba ve lu kposo a kwaghfan u dedoo u Bibilo la a yangeu u zuan a mbamtser mba ve lu keregh la ga.
3. Sha kwagh u Ukristu Mbaaiev yô akaa a a vandeeren kera la a tese nyi?
3 Mba i we ken mba ve soo u eren kwagh sha ityesen i Bibilo ga la yô ka ior man ityar i Ukristu Mbaaiev. “Ukristu Mbaaiev” la i na mpase er ka veghertar u Mbakristu ve hembe ngeen heregh yô. U hemban lun tseer tseer yô ka iniongo i ukwaghaôndo i i lu nungwa nungwa shin Imbusutarimese, i yange i hii u wan amishe ken derianyom u sha unyiin C.E. la. Ukristu Mbaaiev mban mba a Bibilo sha ikyev je uderi mbaanyomov ngee, shi mbahemenev vev mba kaan er ve mba tesen i̱ shi ve mba mbaôron kwagh sha ityough ki Aôndo. Kpa mbahemenev man mbapasen kwaghaôndo vev mba ve lu ken ityar i Ukristu Mbaaiev mban cii mba tesen kwagh u mimi kpa? Aeren a ve tese ieren i Aôndo man Bibilo kpa? Mcivir u Kristu ngu ken Ukristu Mbaaiev mban kpa? Ei. Er yange kwaghaôndo ve ne hii ken derianyom u sha unyiin la je, Ukristu Mbaaiev mban tese ken igbar je er ve mba orihyom u Aôndo kua Bibilo kpaa. Een, kwagh u a vande eren kera la tese er Ukristu Mbaaiev mban ve gbihi Aôndo man Bibilo cii.
Atesen a á lu ken Bibilo ga La
4, 5. Ka atesen a nyi a lu ken Bibilo ga kpa iniongo i ukwaghaôndo ne i tesene?
4 Atesen a vesen a Ukristu Mbaaiev mban cii a wa imaagh sha Bibilo ga kpa a wa imaagh sha ukwaghhir mbatsev—mba yange ve due sha ikyev i ior i Grika, Igipiti, Babilon, kua mbagenev la. Atesen anza er uma u or kpen ga, ican i tsôron ken igyamusu, purgatori, man kwagh u Mbautar (ka iorov utar ken Aôndo môm je la) atesen ne cii nga ken Bibilo ga.
5 Ikyav i tesen yô, hen ase sha ityesen i i kaan er á na mbaaferev ican gbem sha won ken hell u hian la. U nenge nena sha imba mhen ne? Mbakpishiv kwagh ne ndôhor ve ishima. Sha mnenge ve yô ka ieren i kwaghfan ga u kaan er Aôndo una va na uumace ican, i̱ i̱a zer nyoon ve gbem sha won la. Imba bo mhen u ifer ngula nahan ngu ica a Aôndo u Bibilo, gadia “Aôndo ka dooshima je.” (1 Yohane 4:8) Bibilo i pase waeng er imba ityesen la í ‘nyôr ken ishima’ i Aôndo Uhembanagee la ga cii.—Yeremia 7:31; 19:5; 32:35.
6. Bibilo i venda ityesen i uma-kpen ga la nena?
6 Nyian ukwaghaôndo kpishi, kua iniongo i Ukristu Mbaaiev kpaa, mba tesen er uumace mba a uma u kpen ga, u or ka nana kpe yô á yem sha ga yô á yem ken hell. Ityesen ne ka í Bibilo ga. Kpa, Bibilo i pase waeng er: “Gadia mbaumav fa er vea kpe yô, kpa mbakpenev yô, fa ma kwagh ga, . . . gadia ma tom shin mhen shin mfe shin kwaghfan mba shin Sheol [ka uwar je la] henpe u ze la ga.” (Orpasenkwagh 9:5, 10) Shi orpasalmi nger er ken ku yô or ka “nan hide hen inya i nan, sha iyange la je mbamhen mba nan saa ishe.”—Upasalmi 146:4.
7. Er yange Adam vea Ifa ve per tindi u Aôndo la kanyi mtsaha yange i na ve?
7 Shi umbur wer zum u Adam vea Ifa yange ve per tindi u Aôndo la, yange mtsaha ve la lu uma u kpen ga la ga. U lun nahan la yange ma hingir injar, ma kera lu mtsaha ga! Kpa, yange i kaa a ve er vea ‘hide hen inya, gadia ka í, i tee, i er [ve] a min ye.’ Aôndo ôr kwagh ne a Adam taveraa er: “Gadia u ngu vuulevu, nahan ú shi ú hide ú hingir vuulevu.” (Genese 3:19) Er i lu nahan yô, ityesen i uma kpen ga ne ngi ken Bibilo ga kpa yange Ukristu Mbaaiev mban za va a í sha ikyev i mba ve lu Mbakristu ga mba yange ve vande lun a ve mbara.
8. Bibilo i venda ityesen i Ukristu Mbaaiev i sha kwagh u Mbautar la nena?
8 Shi, ityesen i Ukristu Mbaaiev i sha kwagh u Mbautar la i tese er Aôndo ka kwagh u cimin kpishi u lun itiouv-itiar ken Aôndo môm. Kpa ityesen la kpaa ngi ken Bibilo ga. Ikyav i tesen, ken Yesaia 40:25, Aôndo pase waeng er: “Ne karem sha an, u Me lu vough a nana?” Ikyar i nan sha mpin ne ngi ilian ga: Or u lun a na vough nan ngu ga. Shi, Upasalmi 83:18 pase waeng er: “We, u i yer iti You er [Yehova, NW ] la, i lu We tseegh U lu Uhembansha sha tar cii yô.”—Shi nenge ken Yesaia 45:5; 46:9; Yohane 5:19; 6:38; 7:16.
9. Se kaa ser nena sha kwagh u atesen a Bibilo man atesen a iniongo i Ukristu Mbaaiev laa?
9 Atesen a Bibilo sha kwagh u Aôndo man mbaawashima nav cii a wanger, nga ican u kaven ga, man nga sha mfe kpaa. Kpa atesen a iniongo i Ukristu Mbaaiev yô nga nahan ga. U hemban vihin je yô, a kaha a atesen a Bibilo.
Aeren a a lu a Aôndo ga La
10, 11. Ka sha igbinda i nyi nahan atesen a Bibilo a tese er se eren akaa kposo a akaa a iniongo i Ukristu Mbaaiev ve eren laa?
10 U seer sha atesen a aiegh a Ukristu Mbaaiev mban yô, ve venda Aôndo man Bibilo sha aeren a ve la. Kwagh u mbahemenev man iniongo ve ne ve vande eren ken uderimbaanyomov mba ve kar la, shi ve lu eren zan zan hen shighe wase ne, ngu kposo a kwagh u Aôndo u Bibilo a soo yô shi ieren ve la ngi kposo a Orhiin u nongo u Kristu, Yesu Kristu, yange tesen shi eren la.
11 Ikyav i tesen yô, Yesu yange tese mbadondon un er ve̱ de nyer iyol ken akaa a pati u tar ne ga shi ve̱ de nyôron iyol ken ityav mbi nôngon kpaa ga. Shi yange tese ve er ve̱ lu mbasoon bem, ve̱ waan atindi ikyo, ve̱ lu a dooshima hen mbagenev kpaa a u sangen shio, shi ve̱ kegh iyol u nan uuma vev sha ci u mbagenev a u den keren a ker u been a uuma mba ior mbagenev la.—Yohane 15:13; Aerenakaa 10:34, 35; 1 Yohane 4:20, 21.
12. Kanyi yange Yesu kaa er ia lu ikyav i fan Mbakristu mba mimi?
12 Sha mimi yô, Yesu yange tese er dooshima u tesen hen mbagenev la una lu ikyav i fan Mbakristu mba mimi a Mbakristu mbaaiev, mbaimangerev mbara. Yange kaa a mba vea dondo un mbara cii er: “M ngu nan ne tindi u he sha u doo nen ayol a en yô; er ne doom ishima nahan, kape ne kpaa, doo nen ayol a en vough la. Ka sha kwagh ne man ior cii vea kav er ne lu mbahenen Av ye, aluer ne doo ayol a en yô.”—Yohane 13:34, 35; 15:12.
13, 14. Kanyi i tese er iniongo i Ukristu Mbaaiev cii ngi ôron kwagh sha ityough ki Aôndo ga?
13 Nahan cii kpaa, ken anyom uderi uderi a a kar ne, mbahemenev mba Ukristu Mbaaiev mban ve nyôr iyol ken upati mba eren shi ityav mbi akuraior la kpaa ve súwe ve inyatine. Ve wase mba ve hendan ishigh ken uitya la ken ityar i Ukristu Mbaaiev mban, er ityav mbi tar cii mbi i vande nôngon kwa har ken derianyom u se lu keregh ne nahan. Ken avegher a ityav mbin cii mbahemenev vev ve lu eren mbamsen sha u zuan a mhembe, man mba ken kwaghaôndo môm mba ken tar u genegh lu wuan mba ken kwaghaôndo shon môm mba ve lu ken veghertar u genegh yô. Kpa ka kwagh u Bibilo i kaa er ônov mba Satan vea er je la, ka ieren i ônov mba Aôndo la ga. (1 Yohane 3:10-12, 15) Er i lu nahan yô, shin er mbahemenev kua mbadondon ve cii ve kaan er ve mba Mbakristu nahan cii kpaa, aeren a ve nga kposo a atesen a Yesu Kristu, u yange wa mbadondon un kwagh er ve ‘wa sanker ve ken vaa’ la.—Mateu 26:51, 52.
14 Ken uderimbaanyomov mba ve kar la iniongo ve ne lu eren tom kangenaan a mbautahav mbapativ mba Ukristu Mbaaiev zum u akuraior la yange aa hemba ityav, aa kôr ikpan, shi aa na mbagenev kunya sha ayange a ityar i genegh lu ngohor tahav mbu ityar i genegh la. Kape ken Africa kpaa yange lu la je uderimbaanyomov kar kpishi. Ken tar u China kpaa yange kwagh ne er, zum u akuraior a shin Imbusutarimese yange ve nyôr a tahav vev sha agee la, vough er shighe u Ityav mbi Yangen Kpenga u Opium mbila nahan kua Mvende u hemen u Ityar i genegh man u kwaghaôndo u Mbakristu ken China ken inyom i 1900 la.
15. Ka uipilambaaferev mba nyi Ukristu Mbaaiev mban ve erene?
15 Shi ukwaghaôndo mba Ukristu Mbaaiev mban ka ve hemen gbenda sha u van a tôvaican, kua atsan a eren, man u wuan mba yange ve lumun a ve ga ken uderimbaanyomov mba hen shighe u yange i yilan er Ayange a Imegh la. Ken shighe u nengen Mbamker, u yange tôô shighe kuma anyom uderi uderi la, afer a cieryol, anza er atsan a eren ior man iwoo-or, yange i na ian sha u i̱ er a mba yange ve lu tsembelee, a ishô iyol mbara. Mba eren uipilambaaferev mban cii lu mbahemenev mba ukwaghaôndo kua mbadondon ve, mba ve kaan er ve mba Mbakristu la. Yange ve ker gbenda sha gbashima je sha u been a Bibilo sha er atsanaior a de ôron ga yô.
Ka Mbakristu Ga
16, 17. Ka sha ci u nyi se kaa ser iniongo i ukwaghaôndo ne ka Mbakristu ga?
16 Ei, akuraior man iniongo i Ukristu Mbaaiev mban cii yange ve lu Mbakristu ga, shi hegen kpaa mba Mbakristu ga. Mba mbatomov mba Aôndo ga. Mkaanem nam kaa er: “Ka ve pase er ve fa Aôndo kpa mba gem mba nyiman Un sha aeren a ve la: kwagh ve ndôhôr ishima, ka mbahembanato kpaa, ve kuma u eren ma kwagh u injaa ga.”—Titu 1:16.
17 Yesu yange kaa er á fa kwaghaôndo u mimi ga la sha ieren na, ka atam a na je la. Yange kaa er: “Kura nen ayol a en sha uprofeti mba aiev mba ve ve her a ven a akôv a iyôngo iyol, kpa ken atô ve yô, gema ka ugbaseela mba huav je. Ka sha atam a ve man né fa ve ye. . . . Kape hanma kon u injaa u um atam a injaa je ra; kpa kon u bo yô, ngu um di atam a bo je. Kon u injaa ngu fetyô u umen atam a bo ga; kon u bo di kpaa ngu fetyô u umen atam a injaa ga. Hanma kon u u um atam a injaa ga yô, ka i gber kera, i gbihi ken usu. Nahan yô, ka sha atam a ve man né fa [uprofeti mbaaiev mbara] ye.”—Mateu 7:15-20.
18. Kanyi i dugh sha atesen man aeren a Ukristu Mbaaiev mbanaa?
18 Er i lu nahan yô, sha kwagh u ve vande tesen shi ve vande eren la, ukwaghaôndo mba Ukristu Mbaaiev mban tese er mkaa u ve kaan er ve na jighjigh a Bibilo shi ve mba mbacian Aôndo shi ve mba Mbakristu la cii ka aie. Ve venda Aôndo man Bibilo. Sha ieren ne yô, ve na ior umiliôn kpishi ishima ndôhôr, ve tôô jighjigh ve u nan hen Or u Hembansha la kera.
19. Igbekera i Ukristu Mbaaiev mban tese igbekera i Aôndo man Bibilo shinii?
19 Nahan cii kpaa, igbekera i mbahemenev kua iniongo i Ukristu Mbaaiev, kua igbekera i ukwaghaôndo mbagenev mba ve lu ken atô u Ukristu Mbaaiev ga ne cii, ka u tesen er Bibilo i gba kera ga. Shi ka u kaan er ka igbekera i Aôndo kpaa ga. Sha ci u, Bibilo i ôr se kwagh sha mlu u Or Uhembansha u á lu a ikyo i wan sha kwagh wase man mlu wase u ken hemen kpaa yô. I̱ tese e̱r una va na mbaasemaleghlegh mba ve soo u eren kwagh u injaa la injar yô, mba ve soo er vea nenge a mimi man bem zum u una mgbough shin tar la. Shi i̱ tese e̱r i hii man Aôndo á ne aferakaa ian kua atsan la man e̱r una bee a mba ve eren mbawanndor a ve kwaghbo mbara, kua mba ve kaan er ve mba eren un tom kpa ve lu eren ga la.
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
[Foto u sha peeji 17 la]
“Ber-usu” u Dante
Mbautar mba Ukristu Mbaaiev
[Ngeren u pasen orngeren]
Kwaghkperan u Dore sha kwagh u Mba ka Ve Téé Aan Ave sha ci u Inyar la—Giampolo sha ci u Divine Comedy u Dante
Mbautar mba Hindu
[Ngeren u pasen orngeren]
I zua a mi hen The British Museum
Mbautar mba Mbaigipiti
[Ngeren u pasen orngeren]
Museo Egizio, Turin
[Foto u sha peeji 18 la]
Mbahemenev mba ukwaghaôndo sha avegher ahar cii ve lumun á ityav mbi nôngon, kpa ieren ne ngi kposo a atesen a Yesu
[Ngeren u pasen orngeren]
Foto u U.S. Army
