Inja i Batisema Wou La
Ityough Pue Kar Uhar
Inja i Batisema Wou La
1. Er nan ve i lu u kwagh a gba hanmô wase cii sha kwagh u eren batisema shin mnger laa?
KEN inyom i 29 sha Shighe Wase ne (S.W.) la, i er Yesu batisema, lu Yohane u Eren Batisema mir un shin Ifi u Yordan ye. Yehova iyol na lu nengen, shi lumun a mi kpaa. (Mateu 3:16, 17) Yesu maa ver ikyav i mbahenen nav cii vea dondo yô. Yange anyom nga karen atar man tiôn yô, Yesu wa mbahenen nav kwagh kaa ér: “Tahav mbu Sha man mbu sha won cii i wam sha ikev. Nahan yô, za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen, eren nen ve batisema ken iti i Ter man Wan man Icighan Jijingi.” (Mateu 28:18, 19) Í er ú batisema sha er Yesu yange tese ér i eren la nahan kpa? Aluer mba a̱ er ú ga yô, ú ngu wan ago iyol wer i er ú kpa?
2. Sha kwagh u batisema yô, ka mbampin mba nyi i gbe u á na mbamlumun sha mi?
2 Aluer í er ú batisema shin mba a̱ er ú ga kpa, ka hange hange u hanma or u i sar nan u civir Yehova shi nyôron ken tar na u he u perapera la cii yô, nana fa kwagh u batisema a wanger nan. Mbampin mbagenev mba i gbe u se zua a mbamlumun sha mi kpee yô ka ve ne: Nyian kpa batisema u Orkristu ka nan er la ngu inja i môm a batisema u yange í er Yesu laa? U or eren batisema “ken iti i Ter man Wan man Icighan Jijingi” la inja na ér nyi? U lun uma sha gbenda u batisema u Orkristu a til sha mi la wa nyi man nyi kere?
Batisema U Yohane Yange Eren Ior La
3. Batisema u Yohane la yange saa sha ci u unô ior tseeghle?
3 Iwer i yange i mase karen ataratar cii man i er Yesu batisema la, Yohane u Eren Batisema lu zenden ken taaikyôngo u Yudia, lu kaan ér: “Gema nen asema, gadia tartor u Sha mgbôghom ve.” (Mateu 3:1, 2) Ior ungwa kwagh u Yohane lu ôron la, shi ve dondo kwaghwan la kpaa. Ve pase asorabo a ve ken igbar, ve gema asema, nahan ve va hen Yohane ér a̱ er ve batisema shin Ifi u Yordan. Batisema ne lu sha ci u Mbayuda tseegh.—Luka 1:13-16; Aerenakaa 13:23, 24.
4. Er nan ve yange hingir torough torough u Mbayuda mba sha derianyom u hiihii la vea gema asema?
4 Yange hingir torough torough u Mbayuda mbara vea gema asema. Ken inyom i 1513 C.S.W. la, uter vev ya ikyuryan a Yehova Aôndo, lu iceghzwa i icighanegh je ve er ye. Kpa er asorabo ve la ngee je za kar ikyaa inya yô, ve kera dondo akaa a yange ikyuryan ve la tese ér ve̱ eren la ga, nahan maa i na ve ibo. Shighe u Yesu va mase van ne nahan, mlu ve la vihi gba kera. “Iyange i vesen i cieryol i TER” i Malaki tsengakaan ér ia va la i mgbôghom. Ken inyom i 70 S.W. la, “iyange” shon maa i va, zum u mbautyaav mba Roma va tim Yerusalem man tempel na, kua Mbayuda kpaa sha mi je hemba iorov miliôn jimin la. Kpa cii man mtim la a̱ va yô, i vande tindin Yohane u Eren Batisema, u lu a ishima i tseen sha mcivir u mimi la ér, a̱ “sôr Ter nongo u i vande veren u a ver” la. Yange gba u vea gema asema sha asorabo a ve e̱r sha u kera dondon ikyuryan i Tindi u sha Ikyev i Mose la ga la, shi gba u vea wa iyol vea ngohol Yesu, Wan u Aôndo, u Yehova lu tindin hen a ve la.—Malaki 4:4-6; Luka 1:17; Aerenakaa 19:4.
5. (a) Er nan ve Yohane yange huna mve u Yesu va hen a na ér a̱ er un batisema laa? (b) Batisema u Yesu yange er la, lu ikyav i tesen nyi kwagha?
5 Yesu iyol na kpa lu ken atô u mba yange ve va ér Yohane a̱ er ve batisema la. Kpa lu sha ci u nyi? Er Yohane vande fan ér Yesu ngu a asorabo a una pase ga yô, a kaa a na ér: “Ka mo man i gbem u ma m zough a batisema hen a We ye, man We, U gem U ve her a mo?” Kpa lu u batisema u Yesu la una lu ikyav i tesen kwagh ugen kposo. Nahan Yesu gema kaa ér: “Kpa hegen yô, gba rumun tsô, gadia kape i doo u sé kure perapera cii vough je ne.” (Mateu 3:13-15) Er Yesu lu a isholibo ga yô, batisema na la lu sha ci u tesen ikyav i mgemshima sha asorabo na ga; shi gba u una tsegha iyol na hen Aôndo ga, gadia a due ken ikyurior i i vande tseghan iyol i i hen Yehova yô. Kpa, batisema u a er zum u a nyôr anyom 30 la lu un tswen lu sha ian i eren imba la ye, man lu ikyav i tesen mne u a na iyol na hen Ter na u sha, sha u una za hemen u eren ishima Na la.
6. Yesu yange hanger sha ikyaa i eren ishima i Aôndo sha ci na la nan je?
6 Aôndo yange wa ishima ér tom u Kristu Yesu la u̱ wa kwagh u Tartor kpa ker. (Luka 8:1) Shi wa u un geman iyol na i vough i inyam man awambe la nan naagh a mi, sha u i hingir ipaan shi i gema i ya ikyuryan i he la a mi kpaa. (Mateu 20:28; 26:26-28; Mbaheberu 10:5-10) Yesu yange tôô ikyav i batisema na u shin mnger yange tile sha mi la lu un kwagh u kpegh ga cii. Mayange á de ér i dan un ishima i yem sha akaa agenegh ga. Zan zan mkur u uma na u shin tar la je kpa, a za hemen u eren ishima i Aôndo a uwer gban shio, lu mpase u kwagh u Tartor u Aôndo la lu tom na u vesen ye.—Yohane 4:34.
Batisema u Mbahenen mba Kristu E̱r Shin Mnger La
7. Hii sha Pentekosti u 33 S.W. la je, kanyi yange i kaa a Mbakristu ér ve̱ eren sha kwagh u batisemaa?
7 Yange Yohane er mbahenen mba Yesu mba hiihii mbara batisema shin mnger, been yô, á tese ve gbenda ér ve̱ yem hen Yesu sha er vea lu sha ian i yemen sha Tartor u sha la yô. (Yohane 3:25-30) Mbahenen mban kpa yange ve er ior batisema sha iniezwa i Yesu, nahan batisema ve la kpa lu kwagh môm a u Yohane eren ior la. (Yohane 4:1, 2) Nahan kpa, hii sha Pentekosti u 33 S.W. la je, ve hii u dondon iniezwa i í na ve ér ve̱ eren ior batisema “ken iti i Ter man Wan man Icighan Jijingi” la. (Mateu 28:19) Aluer ú gbidye kwar ú fa inja i kwagh ne yô a lu ú a inja kpishi.
8. U or eren batisema “ken iti i Ter” la inja na ér nyi?
8 U or eren batisema “ken iti i Ter” la inja na ér nyi? Inja na yô or la nan lumun a iti na man iantom na man tahav nav kua awashima na man atindi na kpaa. Nenge ase kwagh u á lu ken kwagh ne yô. (1) Sha kwagh u iti na yô, Ekesodu 6:3 kaa ér: “M ande hen Aberaham man Isaka man Yakob, Mo Aôndo Uhembanagee, kpa iti Yam i TER (ka Yehova je la) ne yô, ve fa ga.” (2) Sha kwagh u iantom na yô, Yeremia 10:10 kaa ér: “TER yô, ka Aôndo u mimi je.” (3) Gema sha kwagh u tahav nav yô Mpase 4:11 kaa a vese ér: “We, Ter Aôndo wase, U kuma u ngohol iengem man icivir man agee gadia U gba akaa cii man ka sha ishima You kpaa a lu, shi i gbe a kpaa ye.” (4) Shi saa se lumun kpaa ser ka Yehova a ne uma ye, ka un kpa a we ken ishima ér una va yima se sha ikyev i isholibo man ku ye: “Mwar ka hen TER a lu ye.” (Pasalmi 3:8; 36:9) (5) Shi gba u se lumun ser ka Yehova a lu Uhemban sha Won Cii u nan Tindi ye: “TER ka Orjir wase, TER ka Orwan se atindi, TER ka Tor wase.” (Yesaia 33:22) Er á til sha akaa ne cii yô, í taver se ishima ér: “Ter Aôndo wou A̱ doo u ishima a ishima you cii man a uma wou cii man a mfe wou cii.”—Mateu 22:37.
9. U eren batisema “ken iti i . . . Wan” la inja na ér nyi?
9 U eren batisema “ken iti i . . . Wan” la inja na ér nyi? Inja na yô or la nan kav iti i Yesu Kristu man iantom na man tahav nav kpaa. Inja i iti na i Yesu la yô ér, “Yehova Ka Myom.” Á tile sha iantom í a lu sha mi la sha ci u ka un a lu Wan u Aôndo u môm môm ye, shi ka un a lu u hiihii ken akaa a i gbe a cii kpaa ye. (Mateu 16:16; Mbakolose 1:15, 16) Yohane 3:16 ôr se kwagh u Wan ne nahan ér: “Gadia tar [ú orumace u̱ a fatyô u yiman nan] ne doo Aôndo ishima je, nahan A na Wan Na u môm môm la sha er anti or u nan ne Un jighjigh yô, nana̱ de timin ga kpa nana̱ zua a uma u tsôron.” Er Yesu yange na jighjigh zan zan kar kpen yô, Aôndo nder un shin ku shi seer nan un tahav kpaa. Sha kwagh u apostoli Paulu a ôr yô, Aôndo “kende [a Yesu] sha kpishi je” yô, a dondo ken Yehova jighilii. Ka nahan ve i lu u “hanma inyu cii . . . ia gure inya ken iti i Yesu, . . . man hanma nombor kpaa ua pase er Yesu Kristu ka Ter je sha ci u iengem i Aôndo Ter” ye. (Mbafilipi 2:9-11) Inja na yô gba u nana kura atindi a Yesu, gadia ka hen Yehova iyol na je á dugh ye.—Yohane 15:10.
10. Inja i u eren batisema “ken iti i . . . Icighan Jijingi” yô, ér nyi?
10 Inja i u eren batisema “ken iti i . . . Icighan Jijingi” yô, ér nyi? Inja na yô gba u or la nana kav tom u icighan jijingi a eren la. Man icighan jijingi gema ka nyi jimi? Ka tahav mbu tomov mbu Yehova, mbu a kuren mbaawashima nav a mi yô. Yesu yange kaa a mbadondon un ér: “Me sôn Ter, man Una na ne Orsurunshima ugen u Una lu a ven gbem yô, ka Jijingi u mimi.” (Yohane 14:16, 17) Una wase ve u eren nyi? Yesu shi za hemen pase ve ér: “Né va ngohol agee shighe u Icighan Jijingi Una va sha a ven yô, man né lu mbapasen kwagh Wam ken Yerusalem man ken Yudia cii kua Samaria kpaa, zan zan á ar ken ikighir i tar je.” (Aerenakaa 1:8) Shi ka sha ikyev i icighan jijingi Yehova yange na i nger Bibilo ye: “Mayange ma kwaghôron u profeti due sha awashima u or ga, kpa Icighan Jijingi mgbegha ior man ve ôr kwagh u Aôndo ye.” (2 Peteru 1:21) Nahan ka sea nguren henen Bibilo yô, i lu tom u icighan jijingi je se lu lumun a mi ye. Gbenda ugen u se lumun a icighan jijingi yô ka sha u sônon Yehova ser a̱ wase se se ume “ityamegh ki Jijingi” la, inja na yô ka “dooshima man msaanyol man bem man ishima i wan man sar sar man mlu u dedoo man jighjigh man ishima i legh legh man u kôron iyol tsaha” je la.—Mbagalatia 5:22, 23.
11. (a) Inja i batisema u i eren sha ayange ase ne jim yô, ér nyi? (b) Batisema ngu inja er or kpe shi í hide í nder nan shin ku nahan sha nyi gbenda?
11 Hii ken inyom i 33 S.W. la, mba yange i hii eren ve batisema sha e̱r Yesu tese la yô, lu Mbayuda kua mba ve nyôr a nyôr nongo a Mbayuda yô. Ica gbe ga yô, maa i bugh ian i icivirigh i ver sha er Mbasamaria kpaa vea hingir mbahenen mba Kristu yô. Tsô ken inyom i 36 S.W. la maa i samber a myer ne ar ken Atôatyev a lun ipusu la kpaa. Cii man i er Mbasamaria man Atôatyev la batisema yô, yange gba u hanma ve cii nana tsegha iyol i nan hen Yehova sha u civir un shi lun orhenen u Wan na kpaa. Zan zan nyian kpa ka inja i batisema u Orkristu eren shin mnger je ne. Mmir u ka í mir or shin mnger jimin cii la ka ikyav i tesen mtsegh ne, gadia batisema ka m-ii u iin or sha injakwagh. Mmir u mirin we shin mngerem ma eren batisema la tile sha u we hingir kpenegh sha aeren ou a tse la. U we duen shin mnger la tese ikyav ér ú hide ú ngu uma sha u eren ishima i Aôndo. ‘Batisema shon môm’ ne ngu sha ci u mbara mba ve hingir Mbakristu cii. Ka a̱ eren ve batisema yô, maa ve hingir Mbakristu je, ve hingir Mbashiada mba Yehova, mbatomov mba Aôndo mba i tsegha ve la.—Mbaefese 4:5; 2 Mbakorinte 6:3, 4.
12. Batisema u Orkristu la zua sha nyi kwaghga, man a zua inja nena?
12 Sha ishigh ki Aôndo yô, imba batisema la una fatyô u yiman or kpen kpen je. U tesen ikyav yô, yange apostoli Peteru er kwagh teren tso u yange Noa gba ve, un man tsombor na cii ve war Mngerem ma Deemee la been cii yô, maa a za hemen a kaa ér: “Ma tese ikav sha batisema u ne kpaa ne lu waren sha mi hegen yô; batisema ka u wanger hôngor u sha iyol kera ga, kpa ka msen u sônon Aôndo imo i wanger wanger i ken ishima sha mnder u Yesu Kristu shin ku.” (Ka se se nger i yier ye; 1 Peteru 3:21) Tso la yange lu ikyav i tesen kpôghôô ér Noa er tom u Aôndo na un la sha jighjigh, kure ú kpaa. Yange mba been tom u gban tso la yô, “tar u u lu hen shighe la, mngerem uve u, u tim kera.” (2 Peteru 3:6) Kpa lu di Noa man tsombor na, “uuma mba iorov anigheni tsô ve war sha mnger ye.”—1 Peteru 3:20.
13. Orkristu ka nana̱ er batisema yô, i yima nan sha ikyev i nyi?
13 Nyian kpa, mba ve tsegh ayol a ve hen Yehova sha ci u jighjigh u ve ne Kristu u i nder un shin ku la yô, ka i er ve batisema sha u tesen ikyav i iyoltseghan ve la. Ka ve za hemen u eren kwagh u a lu ishima i Aôndo sha shighe wase ne, shi a yima ve a due a ve ken botar ne kera, vea war kpaa. (Mbagalatia 1:3, 4) Kera mba yemen ken mtim imôngo vea botar ne ga. Aôndo yima ve shi na ve imoshima i dedoo vea na kpaa. Apostoli Yohane taver mba civir Aôndo asema kaa ér: “Tar yô, ngu karen kera kua isharen i u kpaa; kpa u nan eren ishima i Aôndo yô, nan ngu lun gbem sha won.”—1 Yohane 2:17.
U Eren Ityom Í Í Gbe u Ma Se Eren La
14. Er nan ve batisema u eren tseegh yô, a ne myom ga?
14 Aluer or kure ikyaa ér batisema u eren tseegh kpa una na nan myom yô, nan tsume. Ngu a inja hen or u nan tsegha iyol i nan hen Yehova sha mimi ken Yesu Kristu shi nan ze hemen u eren ishima i Aôndo, nan ne un jighjigh zan zan i ar ken mkur la tseegh. “Or u nana taver ishima zan zan mkur yô, ka nan á yima nan ye.”—Mateu 24:13.
15. (a) Ishima i Aôndo sha ci u Mbakristu mba i er ve batisema nyian yô, kanyi? (b) Gba u se tôô kwagh u or lun orhenen u Kristu la nena ken uuma aseva?
15 Awashima u Aôndo sha ci u Yesu yange kua gbenda u una yar tom a uma na u sha inyam man awambe la. Yange gba u una gema uma na una na naagh a mi ken ku. Se di yô, gba u se gema ayol a ase se na Aôndo, shi se za hemen u eren ishima i Aôndo sha u lun a uma u tangen iyol ga la. (Mbaromanu 12:1, 2) Aluer se mba eren akaa a tar ú ú kase se ú we atô ne ú eren la sha apera, man ka hanma shighe se eren á ga je kpaa, sha mimi yô ka ishima i Aôndo se lu eren ga, shin aluer uuma asev har sha mker u keren ugbayol asev tseegh, se gema se mba civir Aôndo aber aber kpaa, á lu sha zwa la tsô. (1 Peteru 4:1-3; 1 Yohane 2:15, 16) Yange Oryuda ugen pin kwagh u una er ve, una zua a uma u tsôron yô, Yesu pase un e̱r i lu hange hange u aeren a ken uma na aa lu a wang yô. Kpa shi de ga, ter kwagh ugen u a hembe lun hange hange cii yô: a kaa a or la ér gba u una lu orhenen u Kristu, una dondo sha Yesu. Ka kwagh u i gbe u una lu tamen kwagh ken uma wase keng je la. Se fatyô u pahar un veren ken ijime, geman veren inyaregh ki keren sha ishi ga.—Mateu 19:16-21.
16. (a) Ka tom u nyi Mbakristu cica cii ve lu a mi sha kwagh u Tartoro? (b) Er ufoto mba sha peeji 116 man 117 mbara ve tese nahan, ka sha nyi igbenda nahan i doo u eren tom u Tartor nee? (c) Ka sea har ishima yase cii sha tom u eren shiada ne nahan, kwagh la ka a tese ikyav i nyi?
16 Doo u shi a kimbir ôron var var ér ishima i Aôndo sha ci u Yesu yange wa tom u vesen ú sha kwagh u Tartor u Aôndo la ker. Yange i shighe Yesu mkurem ér a̱ lu Tor. Kpa er lu shin tar her la, á er shiada sha kwagh u Tartor shon baver baver. Se kpa se mba a imba tom shon u eren shiada la, man se mba a ityôkyaa kpegh ga i eren ú a ishima yase i môm. Ka er se er nahan la ve, se lu tesen ser se mba a iwuese sha hementor u Yehova shi uumace mbagenev kpa ve doo se ishima ye. (Mateu 22:36-40) Shi se lu tesen kpaa ser se mba ken mzough a mba ve civir a vese imôngo tar sha won cii, mba ve cii ve lu mbayôôn Tartor la. Se cica cii se kohol se mba ken mzough tar sha won cii, se mba yemen hemen hemen sha mhange u i hange se u zuan a uma u tsôron shiin, shin haregh u taregh u Tartor shon la.
Kwaghôron u Hiden Kimbir Kwagh
• Batisema u yange i er Yesu la man batisema u i eren shin mnger nyian ne zua sha nyi igbenda, man a kaha di sha nyi igbenda?
• U or eren batisema “ken iti i Ter man Wan man Icighan Jijingi” la, inja na ér nyi?
• U eren ityom i batisema u Orkristu a ve a mi la wa nyi man nyi kere?
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
[Ufoto mba sha peeji 116, 117 la]
IGBENDA IGENEGH I YÔÔN TARTOR
Sha ihinda ihinda
Hen mba hen tsombor wou
Hen mba ú eren tom a ve imôngo la
Hen mba ú ze makeranta a ve imôngo la
Sha ugodobi
Sha u hiden za sôron mba ve tese gbashima la
Sha u henen Bibilo a ior ken uya vev
