Kehe a Iti i Yehova Er A Lu Aôndo u Mimi Tswen Yô
Ityough Ihiar
Kehe a Iti i Yehova Er A Lu Aôndo u Mimi Tswen Yô
1. Ka an nan lu Aôndo u mimi tswenee?
BIBILO kaa ér, shin er mba i yer ve ér mbaaôndo la ve lu kpishi nahan kpaa, “her avese yô, Aôndo ngu môm tsô, ka Ter” je la. (1 Mbakorinte 8:5, 6) ‘Aôndo môm’ shon la ka Yehova, Orgban akaa cii la. (Duteronomi 6:4; Mpase 4:11) Yesu yange ôr kwagh yila un ér “Aôndo Wam man Aôndo wen kpaa.” (Yohane 20:17) Yange gba zwa môm a Mose, un u yange vande kaan ér: ‘TER ka Aôndo, mô gen ngu ga, saa Un tseegh’ la. (Duteronomi 4:35) Yehova hemba hanma anar u i civir un cii yem zende zende je, amba er ieev man uumace mba i gem civir ve inja er ka mbaaôndo nahan la, shin orihyom na Satan Diabolo je kpaa, un u a lu “aôndo u tar u ainge ne.” (2 Mbakorinte 4:3, 4) Yehova ti yô ngu “Aôndo u mimi tswen,” e̱r Yesu yange kaa nahan, ngu er mbaaôndo mbagenev mban nahan ga.—Ka se se nger i yier ye; Yohane 17:3.
2. Se nguren henen kwagh u Aôndo yô, doo u mfe la una bende a uuma asev nena?
2 Ior mba ve lu a asema a nan iwuese ka vea henen anza a doon a Aôndo la vea faan kera cii, kua kwagh u a er man shi u̱ una va er la kpa vea been cii yô, akaa ne a urugh ve ve kporom ikyua a na. Mdoo u Yehova a doo ve ishima la ka una nguren vesen yô, ishima i tuur ve u kehen a iti na. Inja nena? Gbenda môm yô, ka u pasen mbagenev kwagh na. Mbaromanu 10:10 kaa ér: “Ka ken ishima ka i na jighjigh sha u zuan a ishô ye, shi ka sha zwa ka i pase sha u zuan a myom ye.” Gbenda ugen yô, ka u kaven un sha mkaan man sha ieren kpaa. Mbaefese 5:1 kaa ér: “Lu nen mbakaven Aôndo er ônov mba doon ishima nahan.” U se̱ hemba eren kwagh ne vough yô, a gba u se fa Yehova e̱r a lu la jighilii.
3. Mbamlu mba Aôndo mba vesen ka nyi man nyi?
3 Ken Bibilo jimin cii akaaôron nga a a pase anza a vesen a Aôndo yô. Mbamlu nav mba vesen yô ka kwaghfan man ijirôron i sha mimi man tahav kua dooshima. ‘Her a Na yô kwaghfan ngu.’ (Yobu 12:13) “Igbenda Na cii, ngi jighilii.” (Ka se se nger i yier ye; Duteronomi 32:4) Ngu a ‘tahav mbu taver.’ (Yesaia 40:26) “Aôndo ka dooshima je.” (Ka se se nger i yier ye; 1 Yohane 4:8) Nahan cii kpa, ken mbamlu mba unyiin mba Aôndo mban cii, ka hanma a hembe lun tseer tseer, u̱ a hembe nan sha u i fa imba Aôndo i a lu laa?
“Aôndo Ka Dooshima Je”
4. Ken mbamlu mba Aôndo cii, ka hanmô yange lu tamenkwagh u lu na ve a gba sha man tar kua akaauma ciili?
4 Time ase sha kwagh u yange mgbegha Yehova ve gba sha man tar kua ujijingi mba lun a mfe tsung man uumace la. Yange lu mfe na la shinii, shin yange lu agee na asee? Ei, shin er yange Aôndo yar tom a akaa ne nahan kpa, lu á mgbegha un ga. Shi ijirôron na i sha mimi la kpa hanger ér saa á kar iyua i uma la vea akaa agen ga. Kpa gema ka dooshima u vesen u Aôndo la yange mgbegha un ve kar uma u fan kwagh tsung la hen mbagenev ye. Dooshima yange mgbegha un nahan a er ityendezwa wener orumace u ungwan tindi nana lu uma gbem sha won ken Paradiso. (Genese 1:28; 2:15) Ka dooshima yange na ve, kohol iyol ver u̱ tôôn ibo i ihyembeato i Adam yange i va a mi sha orumace la kera ye.
5. Sha kwagh u Bibilo i kaa yô, Yehova jim ngu nyi imba mlu nahana, man ka sha ci u nyi?
5 Sha nahan yô, ken mbamlu mba Aôndo mbara cii, ka dooshima a hembe lun mlu u vesen ye. Dooshima ka mlu na jim jim je la. Shin er kwaghfan man ijirôron i sha mimi man tahav, akaa ne cii a lu a hange hange nahan kpaa, mayange Bibilo kaa ér Yehova ngu mô ken akaa ne ga. Kpa i kaa kpôô kpôô ér un ka dooshima. Een, Yehova ka dooshima iyol na. Ka dooshima u a haren sha atindi, a kpenen mlu u ken ishima ga je la. Dooshima u Aôndo har ka sha atindi a mimi man perapera kpaa. Ka dooshima u hemban sha won cii je la, di vough er ikyav i tese ken Yehova Aôndo iyol na nahan. Imba dooshima la ka ikyav i tesen iyoltangen ga jimin cii, man hanma shighe cii mba tesen imba dooshima la sha aeren a duen tseer tseer.
6. Kanyi ka i na ve se fatyô u kaven Aôndo, shin er a hembe se ica nahan je kpaa?
6 Ka imba mlu i doon tsung i í yer ér dooshima ne i ne ve se fetyô u kaven imba Aôndo ne ye. Er se lu uumace mba gban kera mba yinan mba ve iv a anzughulakaa yum yô, alaghga se hen ser mayange se fatyô u kaven Aôndo vough ga. Kpa shi ka ikyav igen i i tese dooshima u vesen u Yehova je ne: A kav mbamyina asev nahan kera keren mlu u vough hen avese ga. A fa dedoo ér se gba ica a mlu u vough hegen. (Pasalmi 51:5) Ka nahan ve Pasalmi 130:3, 4 a kaa nahan ye, ér: “TERE, aluer Wea we aferakaa iko yô, ka an ma nan til sha, Tere? Kpa We U ngu a mde u asorabo.” Een, Yehova ka “Aôndo u mgboughon a mhôônom ma zungwen kua mrumun u sha mhôôn, u wan ishima man u lun a erdoo” kpaa. (Ekesodu 34:6) “Tere, U doo, U kegh iyol u den kwaghbo, erdoo Wou ngee.” (Pasalmi 86:5) Kwagh ne ka kwagh u surun se asema je zua ga! U civir Aôndo u kpilighyol ne shi u un iyol na nengen sha avese sha dooshima ne ka kwagh u yôhôr iyol kpishi!
7. A fatyô u nengen a dooshima u Yehova ken akaa a á gbe la nena?
7 Shi a fatyô u nengen a dooshima u Yehova la ken akaa a á gbe la kpaa. Hen ase sha akaa kpishi a Yehova a ne sha ci u mkpeyol wase la, ambaakaa er iwo i doon kenger man akô man aber man utyeku nahan. A na se kwaghyan atô kposo kposo je cier iyol sha er a̱ nyoho se shi a̱ na se m-ide yô. Shi Yehova gba atô a uimondon mba human doon kposo kposo mba doon kenger kua shi ishôso kpaa. A er akaa a aa na orumace msaanyol yô, shin er úná er akaa shon ga kpa ma i lu kwagh ga nahan je kpaa. Sha mimi yô, se fatyô u zuan a iember ken akaa ne tsembelee ga sha er se lu ken tar u ifer shi se lu ken mlu u yinan yum yô. (Mbaromanu 8:22) Kpa gbidye ase kwar sha kwagh u Yehova una va er se ken Paradiso la tsô ú nenge! Orpasalmi na se ishimataver kaa nahan ér: “U bugh uwegh Ough, U ne hanma kwagh u uma sha isharen na [i dedoo la], ka kom un.”—Pasalmi 145:16.
8. Kanyi i lu ikyav i hemban cii i Yehova a tese dooshima na hen a vese?
8 Kanyi i lu ikyav i hemban cii i Yehova a tese dooshima na a orumace? Bibilo pase ér: “Tar ne doo Aôndo ishima je, nahan A na Wan Na u môm môm la sha er anti or u nan ne Un jighjigh yô, nana̱ de timin ga kpa nana̱ zua a uma u tsôron.” (Yohane 3:16) Yange lu sha ci u erdoo u or man Yehova er kwagh ne yee? Mbaromanu 5:8 na mlumun ér: “Aôndo tese se dooshima Na sha ku u Kristu A kpe sha ci wase [je] er se lu mbaasorabo her la.” Een, yange Aôndo tindi Wan na u vough la shin tar sha u a̱ na uma na a̱ hingir naagh ku ipaan sha u yiman se sha ikyev i ijir i nan ibo i isholibo man ku la. (Mateu 20:28) Kwagh ne bugh gbenda sha u ior mba Aôndo a doo ve ishima yô, ve̱ zua a uma u tsôron. Kwagh er doo yô, dooshima u Aôndo samber sha hanma or u nan soo u eren ishima na cii, gadia Bibilo kaa a vese ér: “Aôndo ka u sangen a sange ior ga, kpa ken hanma ikurior yô, or u nan cie Un, nan eren perapera kpaa yô, Una rumun nan.”—Aerenakaa 10:34, 35.
9. Gba u mfe u se fe ser Yehova na Wan na sha u a̱ paa se la una bende a vese nena?
9 Er Yehova a ne Wan na a lu ipaa sha ci wase, man a bugh gbenda u zan ken uma u tsôron nahan, kwagh la una bende a gbenda u se yaren tom a uuma asev hegen la nena? Kwagh ne a̱ na mdoo u Aôndo u mimi, Yehova a doo se ishima la a̱ seer a seer. Shi kwagh la a̱ na se u keghen ato a Yesu, un u a til sha ityough ki Aôndo la. “[Yesu] kpe ka sha ci u ior cii sha u mba ve lu uma yô, ve̱ de kera lu uma sha ci ve ayol a ve ga, kpa i lu sha ci u Un u A kpe sha ci ve” la. (2 Mbakorinte 5:15) Nenge ase er u̱ dondon sha akishiangahar a Yesu la i lu kwagh u doon sha wono, gadia yange tese ikyav i dedoo sha u kaven dooshima u Yehova man mhôônom nam kpaa! Kwagh ne tese ikyav ken kwagh u yange Yesu ôr a mbahiden a ayol a ve ijime la, wener: “Va nen her a Mo, ne mba i ver ne iyol cii, ikav mbi yoho ne kpaa, Mo Me na ne mmem. Tôô nen igbur Yam sha ayol a en, va hen nen kwagh sha ikev Yam, gadia M ngu ishima legh legh, man M kehen ityough kpaa ga, tsô né zua a mmem ken asema a en; gadia igbur Yam leghem man ikav Yav kpaa peese.”—Mateu 11:28-30.
U Tesen Mbagenev Dooshima
10. Ka sha igbenda i nyi nahan se fatyô u tesen dooshima hen mba ve lu Mbakristu avese imôngo laa?
10 Se er nan ve se tese ser mba ve lu Mbakristu a vese imôngo la ve doo se ishima imba i se doo Yehova man Yesu ishima laa? Ver ase ishima sha igbenda kpishi i se fatyô u eren kwagh ne yô: “Dooshima we ishima, lu sar sar, gbe iwuhe ga; dooshima gengese iyol ga, moron iyol kpaa ga, we dang ga, keren kwagh na iyol na tsô ga, nyoon ishima ga, koson kwagh u bo ken ishima ga. Ka saan un iyol a ifer ga, kpa ka saan un iyol a kwagh u mimi. Dooshima we ishima a akaa cii; un ne jighjigh sha akaa cii, luun a ishimaverenkeghen sha akaa cii, taver ishima sha akaa cii. Dooshima been mayange ga.”—1 Mbakorinte 13:4-8; 1 Yohane 3:14-18; 4:7-12.
11. Ka unô mbagenev kpa i gbe u vea doo se ishima, man ka u vea doo se ishima nena?
11 Shi ka unô mbagenev se tese dooshima her ave, man se er kwagh ne nena? Yesu yange kaa ér: “Nahan yô, za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen, eren nen ve batisema ken iti i Ter man Wan man Icighan Jijingi, tesen nen ve u kuran akaa a M we ne kwagh sha mi cii.” (Mateu 28:19, 20) Kwagh ne ka u karen loho u dedoo u tar u he u paradiso u Aôndo ú ú lu van la hen ior mba ve lu a̱ lù Mbakristu avese imôngo ga la. Yesu yange tese wang je ér dooshima wase a̱ de saan sha ior mba ve ne jighjigh e̱r se nahan la tseegh ga, gadia yange kaa ér: “Aluer ka mba ne doo ve ishima la tsô vea doo ne ishima yô, ka nyi injar ne lu a mini? Mbangoholkpandegh kpaa kape ve eren je la gaa? Man aluer nea sughun anmgbianev enev tseegh yô, ka nyi ne eren i hemban mbagenev a mini? Atôatyev kpaa kape a eren je la gaa?”—Mateu 5:46, 47; 24:14; Mbagalatia 6:10.
“Zende ken Iti i TER”
12. Hii nan ve iti i Aôndo i ker un tswene?
12 Gbenda ugen u hange hange u kehen a iti i Aôndo u mimi yô, ka u fan iti na i i yer ér Yehova, i í lu kposo la, shi yilan sha í shi tesen mbagenev í kpaa. Orpasalmi yange pase kwagh u lu sar un tsung la wener: “Sha er ve̱ fa er We, u i yer iti You er TER [Yehova] la, i lu We tseegh U lu Uhembansha sha tar cii yô.” (Pasalmi 83:18; Ekesodu 6:3) Ikyav i iti i i yer ér Yehova la yô, ér “Gem Ne Kwagh Lu.” Un ka Uhemban lun a awashima cii, hanma shighe cii ka una wa ishima u eren kwagh yô, a er kwagh shon a kure kpee. Nahan ka Aôndo u mimi tswen una ya iti i ngila ve a lu shami ye, sha ci u mayange uumace vea fatyô u fan shin iniôngon ve la ia gba shami shin ia gba shami ga ze. (Yakobu 4:13, 14) Ka Yehova tseegh una fatyô u kaan ér kwaghôron na una “hemba keng, una er kwagh” u un tindi un la kpee ye. (Yesaia 55:11, NW ) Zum u ior mbagenev kpishi ka vea hii nengen a iti i Aôndo ken Ubibilo vev shi vea fa ikyav i iti shon yô, ka i sagher ve iyol kpishi. (Ekesodu 6:3) Kpa saa vea “zende ken iti i [Yehova] . . . gbem sha won” ve vea zua a mtsera sha mfe ve shon ne ye.—Mika 4:5.
13. U fan Yehova shi zenden ken iti na la wa nyi man nyi kere?
13 Pasalmi 9:10 ôr kwagh u iti i Aôndo ér: “Mba ve fe iti You yô, vea suur sha a We.” Kwagh ne hemba u gban fan di iti i Yehova tsô la, ngula tseegh yô ka u suur sha a na la ga. U fan iti i Aôndo yô ka u kaven imba Aôndo i Yehova a lu la, shi nan tahav nav icivir shi ungwan atindi na shi suur sha a na ken akaa cii. (Anzaakaa 3:5, 6) Kape u zenden ken iti i Yehova kpa i lu la, ka u tesen ér gba u se tsegha ayol a ase hen a na shi se tile sha ityough nagh sha inja i mba ve lu civir un yô, se lu yaren tom a uuma asev sha u ve̱ zua sha ishima i Aôndo yô. (Luka 10:27) Ú ngu eren kwagh la kpa?
14. Aluer ka u se civir Yehova gbem sha won yô, ka nyi igen kpa i gbe u se er, dugh u tôôn ser ka tom wase la kera yô?
14 Aluer ka u se civir Yehova gbem sha won yô, kwagh u una mgbegha se la i de lu di sha er i lu kpee u̱ se civir un la tsô ga. Apostoli Paulu yange taver Timoteu, u yange lu vanden civir Yehova anyom barem la ishima wener: “Kar iyol you sha u ú taver sha u civir Aôndo yô.” (1 Timoteu 4:7) Mcivir u civir or la duen ka lu ken ishima i i iv a iwuese i wuese or shon u i civir nan la. “U civir Aôndo” la tese ikyav i mlu u lun a iwuese i vesen hen Yehova. Mba tesen ikyav i imba mcivir la sha mvar u varen a na sha ci u iciviryolough i a lu a mi la man shi igbenda na kpaa. Ne ka saren se u̱ hanma or cii ma nan tôô iti na ma i lu nan kpam kwagh u kiriki ga. Aluer ka u se zende ken iti i Yehova, Aôndo u a lu u mimi tswen ne gbem sha won yô, gba u saa se lu a mciviraôndo ken uuma asev keng.—Pasalmi 37:4; 2 Peteru 3:11.
15. Se civir Aôndo tswen nena?
15 U Aôndo a̱ lumun a mcivir u se civir un la yô, gba keng u se civir un se nungwa kwagh gen sha mi ga, gadia un ka “Aôndo u gban iwuhe.” (Ekesodu 20:5) Aôndo una fatyô u doon se ishima shi tar u ifer, u Satan a lu aôndo u ú ne kpa shi doon se ishima icin i môm ga. (Yakobu 4:4; 1 Yohane 2:15-17) Yehova fa imbaor i hanma wase nan nôngon ér nana lu la vindi vindi. (Yeremia 17:10) Aluer perapera doo se ishima sha mimi yô, una nenge a kwagh ne, nahan una wase se sha u se̱ wa ishima a ameen a á ve se inya hanma iyange la. Una sue se a icighan jijingi na u ageegh la, una wase se se yar kwan u hemban ifer i i dumbur ken tar ungun ne la. (2 Mbakorinte 4:7) Shi una wase se se kusu ishimaverenkeghen i uma u tsôron ken tar u paradiso la her dông. Nenge er kwagh ne a lu ishimaveren i engem sha wono! Gba u se lu a iwuese sha i tsembelee je shi se lumun u civir Yehova, Aôndo u mimi u una na uma u tsôron kpee a bunde ga la.
16. Kanyi kwagh ú soo wer ú er vea ior mbagenev umiliôn imôngo?
16 Ior umiliôn imôngo tar sha won cii ve lumun mlehe u orpasalmi lôhô ior, un u a nger kwagh ér: “Kehe nen iti i TER a mo imôngo; sé kende nen iti Na sha imôngo” la. (Pasalmi 34:3) Yehova ngu lôhôn we ér we kpa u̱ lu môm ken ikyumior i i lu seer a seer iyenge ken akuraior, i i lu kehen iti na shi i lu kenden a í sha kpaa la.
Kwaghôron u Hiden Kimbir Kwagh
• Yehova ka nyi imba Aôndo? Ka se zua a mtsera sha mfe u fan anza na wang la nena?
• Se wase ior mbagenev sha u ve̱ fa mimi u sha kwagh u Aôndo la nena?
• U fan Yehova shi zenden ken iti na la wa nyi man nyi kere?
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
[Ufoto mba sha peeji 14 la]
Sha dooshima u Yehova yô, una ‘bugh uwegh nagh una na hanma kwaghuma sha isharen na a kuma un’
