Kwagh u I Gbe u Se Cii Se Tagher Ishigh a Mi La
Ityough Ataratar
Kwagh u I Gbe u Se Cii Se Tagher Ishigh a Mi La
1, 2. (a) Ka nyi ikyaa yange Satan hii ken Edene? (b) Kwaghôron na la yange tese ikyaa la nena?
Ú NGU ave ken ikyaa i hemban cii i orumace nan tagher ishigh a mi yô. Vegher u ú te ikyaa a mi la una tese shin a̱ lu u mlu wou u ken hemen u tsôron la una doo shin una vihi kpaa. Ikyaa ne yange i pev zum u ihyembeato hii ken Eden la. Sha shighe shon la, Satan pine Ifa ér: “Ka mimi je, Aôndo kaa er, [ne̱] de ye atam a ma kon u ken sule ne gaa?” Ngula gema kaa ér, ka kon môm tseegh Aôndo a we tindi sha mi ye, ér: “De ye nen ga, . . . sha er né kpe ga yô.” Satan maa kaa jighilii ér Yehova ngu eren aie, a kaa ér uma u Ifa shin u Adam kpa har sha m-ongo u ve ungwan imo i Aôndo ga. Satan senge ér Aôndo ngu yeren mba a gbe ve la a kwagh u injaa—ka ian i eren kwagh u ve nenge ér ka u doon ken uma ve je la. Satan kaa ér: “Aôndo fa iyange i né ya a la, iyange la ashe aa bugh ne, né hingir er Aôndo nahan, né gba fan kwagh u dedoo man kwagh u bo.”—Genese 3:1-5.
2 Inja na yô, Satan lu kaan ér a hemba kpen uumace iyol aluer mba tsuan kwagh u vea er la ayol a ve, mba kera kuran atindi a Aôndo ga yô. Sha nahan yô, lu lahan gbenda u Aôndo a hemen la. Kwagh ne maa va a ikyaa i hementor u Aôndo u sha won cii la, inja na yô ian i a lu a mi í hemen la. Mpin maa due ér: Kanyi i hembe lun uumace guda, ka gbenda u Yehova a hemen la shinii, shin ka hemen ú sha tseeneke ve, ú ú lu paleghaa a na laa? Yehova yange ma wua Adam man Ifa kera fese je, kpa u eren nahan la yange ma kure ikyaa i hementor la sha inja ga. Kpa e̱r Aôndo na orumace ian naleghaa ér a̱ ker mzehemen na yô, una fatyô u tesen kwagh u mtil u tilen paleghaa a atindi na a ve a mi la.
3. Ka ikyaa i sha uhar i nyi Satan yange shi va a mini?
3 Satan yange ta num sha ian i Yehova a lu a mi í hemen la ken Eden tsô maa de ga. Yange huna mtil sha mimi u mbagenev mba ve civir Yehova la kpaa. Maa ingin hingir ikyaa i sha uhar je i va inya ne. Imbwase na i kaan ne i wa tsombor u Adam man Ifa ker, kua ônov mba Aôndo mba ken jijingi kpaa cii, man Wan u Yehova u hiihii u doon un ishima tsung la je kpaa. U tesen ikyav yô, sha ayange a Yobu la, Satan kaa ér mba ve civir Yehova la mba civir un sha ci u Aôndo doo ve ishima shi gbenda u a hemen la doo ve yum ga, kpa ka sha ci u mtsera u ve zough a mi la. A kaa ér aluer ican tser ve yô, ve cii vea gbihi mcivir la vea mase haren ishima sha ugbayol vev tseegh.—Yobu 2:1-6; Mpase 12:10.
Kwagh u Tsegh ku Mbayiase Ku Tese La
4, 5. Tsegh ku mbayiase tese nyi sha kwagh u orumace kôôm mvershigh u iaven i angahar a nan laa?
4 Kwagh u vesen u a lu ken ikyaa i hementor ne yô ka un ne, ér: Aôndo yange gba uumace ér ve̱ zakera sha tseeneke ve aa hemen na shio ga. Yange wa atindi a perapera la lu sha ci u mkpeyol ve. Profeti Yeremia lumun a kwagh ne, a kaa nahan ér: “TERE, m fa, gbenda u or ngu sha ikev i nan ga; or u zenden la, mvershigh u iaven i angahar a nan ngu sha ikev i nan ga. TERE, tsaham.” (Yeremia 10:23, 24) Nahan Mkaanem ma Aôndo wa kwagh ér: “Suur sha TER a ishima you cii, de yier sha mkav wou ga.” (Anzaakaa 3:5) Di vough e̱r Aôndo yange gba orumace ér nana̱ kuran atindi a igbetar ve nana lu uma nahan, kape shi yange wa atindi sha kwagh u aeren, sha u aluer i kura á yô, mtem u orumace una hemba doon je la.
5 Aôndo yange fa ér tsombor u orumace ua fatyô u zuan a zakera sha u hemen ayol a ve a hemen na shio ga je ka ilian ga. U nôngon kwagh gbilin gbilin ér vea zakera a hemen u Aôndo shio yô, orumace ver igbenda i hemen man i eren kpenga man i civir kpa kposo kposo. Mbamkposo mban de zua a zua ior ityouv a mbagenev, nahan kwagh ne va a ipila man ityav kua ku je kpaa. “Shighe u or ka nana lu a tahav sha orgen yô, nan eren nan ican.” (Orpasenkwagh 8:9) Man hii sha igbetar je ka kwagh u a tser orumace je la. Er yange i tsengaôron ken Mkaanem ma Aôndo nahan, udangmbaiorov man mbatsughunior yem ‘hemen hemen hemba vihin a vihi kwagh’ cii. (2 Timoteu 3:13) Shi derianyom u sha 20 u orumace yange hemba eren igwaikyaa ken gbaa u kwaghfan u sangen yeke man ken iwavaren kpaa la, shi ka shighe shon môm môm yange akaa a hemban vihin cii er ye. Mkaanem ma i nger ken Yeremia 10:23 la ma kure vough je gande—yange i gba uumace ér mvershigh u iaven i angahar ve a̱ lu sha ikyev ve ga.
6. Shi ica ga tsô Aôndo una sôr mlu u sha tseeneke u orumace nan lu sha mi la nena?
6 Aahe man kwaghtseren u orumace nan lu sha tseeneke u nan a Aôndo shio ve a tser nan ne, tese wanger wanger a anyiman shio ér, mayange hemen u uumace ua za ikyura ga. Ka hemen u Aôndo tseegh ua va a msaanyol man mzough man mkpeyol man uma kpaa ye. Mkaanem ma Aôndo tese ér ishima i Yehova a we a hemen ú orumace ú lun paleghaa a na ne, i sôôn kuren. (Mateu 24:3-14; 2 Timoteu 3:1-5) Shi ica ga tsô, una wa uwegh sha akaa a á lu zan hemen shin tar ne, una kar a ngohol hemen sha tar cii. Kwaghôron u profeti u ken Bibilo kaa ér: “Sha ayange a utor mbara [hemen u uumace ú ú lu zan hemen hegen ne], Aôndo u Sha Una ver tartor ugen [sha] u ua gba mayange ga yô, man shi tahav mbu u kpaa mbua hingir sha ikev i ma ikur igen ga [mayange uumace vea kera hemen tar ne ga], kpa ua hembe ityartor igen [í í lu hegen] ne cii avur avur, ua tim i, kpa u yô, ua lu gbem sha won.”—Daniel 2:44.
U Waren Nyôron ken Tar Ú He La
7. Hemen u Aôndo ua karen aa hemen u orumace kera cii yô, ka an nana wara?
7 Hemen u Aôndo ua karen aa hemen u orumace kera yô, ka an nana wara? Bibilo na mlumun ér: “Mbaperapera [ka mba ve lumun ér Aôndo ngu a ian i hemen je la] vea tema sha tar, man mbananjighjigh kpaa vea tema sha u gbem. Kpa aferaior yô, [ka mba ve lumun ér Aôndo ngu a ian i hemen ga je la] á tim a sha tar kera.” (Anzaakaa 2:21, 22) Shi orpasalmi kpa kaa sha zwa la, ér: “Shi côhin tsô iferor á kera lu ga . . . Mbaperapera vea ya dyako u tar, vea lu ken u gbem.”—Pasalmi 37:10, 29.
8. Aôndo una paa hementor na iyol vindi vindi inja nena?
8 A timin tar u Satan ne kera cii yô, Aôndo una va aa tar u he, u ua kar a mcaver u ipila man ityav man ibanave man ican i yan man angev man ku ve caver a orumace udubumbaanyomov imôngo ne kera. Bibilo pase averen a á lu keghen uumace mba ungwan tindi la doo je zua ga. i kaa ér: “[Aôndo] Una ese ve mliam sha ashe kera cii, ku ua kera lu ga, shin ijungwen shin mliam shin ican kpaa ia kera lu je ga, gadia akaa a tse la kar kera.” (Mpase 21:3, 4) Aôndo una paa ian i Un lu a mi i hemen sha tar, lun Orhemen wase la iyol sha ikyev i gomoti u Tartor na u sha u sha ikyev i Kristu la.—Mbaromanu 16:20; 2 Peteru 3:10-13; Mpase 20:1-6.
Er Yange Ve Tese Mtil Ve sha Ikyaa Shon La
9. (a) Mba ve te ikyaa ken Yehova her yô, ve nenge mkaanem nam nena? (b) Noa yange tese mtil sha mimi na la nena, man se zua a mtsera ken ikyav i tesen na la nena?
9 Hii sha igbetar je zan zan nyian, nomso man kasev mbagenev mbananjighjigh tese mtil sha mimi ve sha ishigh ki Yehova ér ka un a lu Uhemban cii ye. Ve fa je ér uma ve har sha m-ongo u ungwan shi dondon imo na la. Noa lu imba or la. Nahan Aôndo kaa a Noa ér: “Mkur u uumace cii va sha ishigh Yagh ve . . . Yô, er tso.” Noa ti kpa dondo gbendatesen u Yehova la. Er yange í ta ior mba sha shighe la icin nahan je kpa, ve za hemen u eren akaa ve inja er kwagh ngu eren u kahan kposo ga yô. Kpa Noa yô, gba zege tso shi za hemen u pasen mbagenev igbenda i perapera i Yehova. Ngeren la za hemen kaa nahan ér: “Noa er nahan; kwagh u Aôndo kaa un la cii, a er sha mi je.”—Genese 6:13-22; Mbaheberu 11:7; 2 Peteru 2:5.
10. (a) Aberaham man Sara yange ve sue hementor u Yehova nena? (b) Se zua a mtsera ken akav a tesen a Aberaham man Sara la nena?
10 Aberaham man Sara kpa yange ve lu akav a dedoo a suen hementor u Yehova, hanma kwagh u una kaa ér ve̱ er cii yô, ve er. Yange ve lu ken Ur u Mbakaldi, gar u akaainjaa dumbur ker yô. Kpa Yehova kaan a Aberaham ér a̱ mough a̱ yem tar ugen, ú fan tsô kpa vande fan ú ga yô, Aberaham maa mough “yem er TER kaa Un nahan.” Sara yange lu ken uma u kundu kundu je ka u henen a hen ga—lu a ya man azende man anmgbianev kpaa a na imôngo. Nahan kpa, a ungwa imo i Yehova man í nom na, nahan a mough a yem ken tar u Kanaan, shin er a fa er akaa aa lu hen ijiir la ga nahan kpaa.—Genese 11:31–12:4; Aerenakaa 7:2-4.
11. (a) Yange lu sha shighe u nyi nahan Mose sue hementor u Yehova? (b) Ikyav i tesen i Mose la ia lu a mtsera hen a vese nena?
11 Mose kpa lu orgen u yange sue hementor u Yehova yô. Man yange er kwagh ne sha ashighe a taver kpen kpen—lu sha ishigh ki Farao u Igipiti jighilii lu eren kwagh ne ye. Ú ngu wer Mose yange suur sha tahav nav iyol na ga. Kpa, yange de huna a huna ér un fa iliam kuma ga. Kpa ungwa imo i Yehova. Er Yehova tile Mose ken ijime shi anngô na Aron kpa wa un inya tine yô, nahan a ôr Farao u cighir ishima la mkaanem ma Yehova kwa kimbir kimbir. Ken atô u Mbaiserael je kpa, mbagenev lamen a Mose sha tswam tseegh. Nahan kpa, Mose er hanma kwagh u Yehova kaa ér a̱ er cii, shi lu sha ikyev na kpaa í yima Iserael í due a ve ken Igipiti kera ye.—Ekesodu 7:6; 12:50, 51; Mbaheberu 11:24-27.
12. (a) Kanyi i tese ér u tilen sha mimi sha ishigh ki Yehova la hemba di u eren kwagh u Aôndo á ne i nger inya kôô kôô la tseeghle? (b) Aluer se kav imba mtil sha mimi ne yô, kwagh la una wase se u dondon kwagh u i nger ken 1 Yohane 2:15 la nena?
12 Mba ve tile sha mimi sha ishigh ki Yehova sha ayange shon la, ve henen ken ishima ér ka kwagh u Aôndo a ne i nger la tseegh vea er ga. Zum u kwase u Potifar nôngo ér una mee Yosev a̱ er idya a na la, Aôndo lu a̱ nger tindi u tsweren idya i eren ga. Nahan kpa, Yosev fa mserakaa u ivesegh u Yehova yange ver ken Eden la. A fa je ér u yaven a kwase u orgen la a lu kwagh u doon Aôndo ishima ga. Kwagh gba Yosev u karen fan e̱r Aôndo una de ér una er kwagh ier i Mbaigipiti una za̱ kighir la ga. A sue igbenda i Yehova sha u gbidyen kwar sha aeren a Aôndo eren a orumace la, nahan a er kwagh u a kav ér ngu sha ishima i Aôndo yô.—Genese 39:7-12; Pasalmi 77:11, 12.
13. Yange i tese ér Diabolo ka oraie sha kwagh u (a) Yobu la nena? (b) man sha kwagh u Mbaheberu mba utar mbara di nena?
13 Mba mimi je ve fe Yehova yô, ka a̱ kar ve nan nan kpa, mba gem ijime a na ga. Satan yange senge ér aluer ikpelaakaa i Yobu a lu a mi la cii i saa purututu, shi á gba angev yô, un shon—u Yehova yange taan ave vanger a mi ne je kpa—una gema ijime a Aôndo. Kpa Yobu tese ér Diabolo ka oraie, shin er Yobu iyol na fa ityôkyaa i yange i na ve kwagh tser un yum la ga nahan je kpaa. (Yobu 2:9, 10) Er Satan lu nôngon her di tsô ér una tese mimi u ishenge na ne yô, yange uderimbaanyomov mba karen imôngo yô, a na ishima vihi tor u Babilon a agumaior a ken Mbaheberu atar, tor la kaa ér una gbihi ve ken atse a usu vea hia zan zan vea kpe, aluer ve gure ve civir eev mbu un tor un tim la ga yô. Yange ka va hingir kpee u saa vea ungwa tor la gayô vea dondo tindi u Yehova wa u tsweren eev mbu civir la yô, tativ pase gbar gbar ér ve mba ior mba civir Yehova, shi ka un kpa á lu Tor ve u Hemban sha won cii ye. U lun perapera sha ishigh ki Aôndo la hemba gban ve kwagh a uma ve u sha iaven shon la!—Daniel 3:14-18.
14. Er nan ve i lu u se uumace mba se yen ne je kpa se fatyô u tesen ser mimi je se tile sha mimi sha ishigh ki Yehova?
14 Inja na yô ka u se kure ikyaa sha akav a i tese heen ne ser, u or nana̱ tile sha mimi sha ishigh ki Yehova yô, saa nana lu vough keng, shin ser aluer nana tsume yô maa nan gba a gba kuaa je ve shinii? Mayange ga! Bibilo pase se ér ashighe agen Mose yange a tsume. Shin er yange Mose una tsume yô i doo Yehova a na ga nahan kpa, mayange Yehova venda un puu puu ga. Mbaapostoli mba Yesu Kristu kpa yange ve lu a mbamyina vev. Er Yehova a fe dyako u myen u se ye la yô, ka i doo Yehova aluer se hure kwagh u a soo ér se̱ er la kera sha apera sha ma gbenda ga yô. Aluer se per tindi sha ci u myen wase u iyolough la yô, ka a inja u se gema ishima sha mimi, shi se kera za hemen u eren kwaghbo la ga. Ka nahan man se lu tesen ser mimi je kwagh u Yehova a kaa ér ka u dedoo la, se kpa a doo se ishima, shi kwagh u a kaa ér ka u bo yô, se kpa se kôr kwagh shon ihyom ye. Se fatyô u lun wang sha ishigh ki Aôndo sha ci u jighjigh u se ne mluainja u naagh ku Yesu ku nan iwom la.—Amoshi 5:15; Aerenakaa 3:19; Mbaheberu 9:14.
15. (a) Ken uumace cii, ka an yange nan tile sha perapera vough sha ishigh ki Aôndo, man kwagh ne tese nyi? (b) Kwagh u yange Yesu e̱r ne wase se nena?
15 Mase zan u dondon hementor u Yehova vough la ka a ka kwagh u uumace vea kôr cio ga shinii? Yange mlumun u nan sha mpin ne lu “kwaghmyer” je kuma er anyom 4,000 nahan. (1 Timoteu 3:16) Adam yô, er lu or u vough nahan kpa, kera ver ikyav i dedoo i mciviraôndo ga. Nahan shi lu an je nana fatyô u veren ikyav nee? Mayange je lu u mô ve môm ken tsombor na u lun ken isholibo la nana fatyô ga. Lu Yesu Kristu tswen fatyô u eren kwagh ne ye. (Mbaheberu 4:15) Kwagh u Yesu er la tese ér Adam yange una soo yô, ma tile sha perapera na her, gadia kwagh lu guda sha shighe na la. Ka tomavee u Aôndo la yange ú lu a acôghor iyol ga. Nahan ka Yesu Kristu a lu ikyav i tesen i se keren ser se dondo ye, man ka u kera ungwan a ungwa tindi u Aôndo tseegh ga, kpa shi ka sha u civir Yehova, Tor u Hemban Cii la.—Duteronomi 32:4, 5.
Se Yô, Se Na Mlumun Ser Nyi?
16. Er nan ve i gbe u se lu tsevaa hanma shighe sha ieren i se lu a mi sha hementor u Yehova la kpeele?
16 Hanma wase cii ka u nana tagher ishigh a ikyaa i hementor u sha won cii ne nyian. Ka sea pase ken igbar ser se ta ikyaa a Yehova yô, maa Satan a hôn ashe sha a vese u bulan se je. Ka a va a mbamkighir sha hanma vegher cii, shi una za hemen u eren nahan zan zan mkur u botar ne. Mayange ka u se haa iyol inya ga. (1 Peteru 5:8) Ieren yase ia tese ape se til sha ikyaa i hemban sha won cii i hementor u Yehova ne, man ikyaa i í dondo ker i mtil u sha mimi sha ishigh ki Aôndo zum u i lu karen se la kpaa. Mayange se tôô ser tindi u peren ka ivurugh ki kwagh sha ci u ior mba eren nahan sha tar wuee yum ga. U tilen sha mimi la, inja na yô gba u se dondo igbenda i perapera i Yehova la sha hanma kwagh u se eren ken uma cii.
17. Aie u eren man iv wa ityô nena ve i gbe u se nyagh ve keng ne?
17 U tesen ikyav yô, se fatyô u lun mbakaven Satan, u a lu “ter u aie” la ga. (Yohane 8:44) Ka u se zenden tsembelee sha akaa cii. Ken tar u Satan ne yô, ashighe kpishi agumaior nga er mbamaren vev kwagh sha mimi ga. Kpa ikyaior i ken Kristu yô ngi palegh ieren ne, sha nahan yô ngi tesen ér kwagh u Satan yange kaa ér ior mba Aôndo vea gbihi mtil sha mimi ve zum u i kar ve la ka aie. (Yobu 1:9-11; Anzaakaa 6:16-19) Shi igbenda igenegh ngi i or nana er kpenga ve, ia tese ér nan ya ikyar a “ter u aie,” kera ka Aôndo u mimi la nan ye ikyar a na ga yô. Se mba palegh igbenda kpenga shon ne. (Mika 6:11, 12) Shi, mayange ityôkyaa ngi i or nana ii ga, shin aluer nan ngu ken ibanave shin or u i ii nan kwagh la nan ngu ornyar je kpaa. (Anzaakaa 6:30, 31; 1 Peteru 4:15) Aluer mba iin hen ningir wase kpur kpur, shin kwagh u i ii la vese ga je kpa, iv mbu iin per atindi a Aôndo.—Luka 16:10; Mbaromanu 12:2; Mbaefese 4:28.
18. (a) Hemen u Kristu u Anyom Dubu la ua been yô, ka ikyaren i nyi a kar uumace cica ciili? (b) Ka ieren i nyi í doo u se hen hegene?
18 Sha shighe u Hemen u Kristu u Anyom Dubu la yô, a wuhe Satan man azôv na shin ihungwa i í ze kweng la, vea kera tuur orumace ken ijime ga. Kwagh la una va a mpever je a zua ga! Kpa anyom dubu la aa been yô, á shi á pase ve anshighe kpuaa. Satan man mba ve dondo un la vea kighir uumace mba a hide a ve sha mlu u vough vea tile sha mimi sha ishigh ki Aôndo la. (Mpase 20:7-10) Aluer se mba a ian i lun uma sha shighe la yô, se er nena sha ikyaa i hementor u sha won cii laa? Er orumace cii una lu vough hen shighe la yô, nyityô gbenda u or nan hembeato cii a lu sha apera, man kwagh la una va nan a mtim u tsôron. Nenge i lu hange hange u se hen u dondon nyityô gbenda u Yehova a lu tesen se hegen la sha wono, a̱ lu sha ikyev i Mkaanem nam shin sha ikyev i nongo na kpaa! Aluer se er nahan yô, se lu tesen ser mimi je ishima yase cii har sha a na ser ka un a lu Tor u Hemban Cii ye.
Kwaghôron u Hiden Kimbir Kwagh
• Ka ikyaa i vesen i nyi i gbe u se cii se tagher ishigh a mini? Yange er nan ve se gba ken ikyaa ne asee?
• Kanyi i due tseer tseer sha igbenda i nomso man kasev mba sha ayange a tsuaa mbara yange ve tese mtil sha mimi ve hen Yehova laa?
• Er nan ve i lu hange hange u se civir Yehova sha ieren yase hanma seve?
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
