Kwagh u Mne u Aôndo A Ne Iferkwagh Ian la A Tese Se Yô
Ityough Itiankarihiar
Kwagh u Mne u Aôndo A Ne Iferkwagh Ian la A Tese Se Yô
1, 2. (a) Luun er Yehova yange una timbir ga je maa una woo mbahembanato mbara kera ken Eden nahan, kwagh la ma̱ a bende a vese nena? (b) Ka mbamne mba sha dooshima mba nyi Yehova a ver sha ci wasa?
TERTAMEN Yakob yange kaa ér: “Ayange a anyom a uma wam vese ga, ican lu eren mo sha a.” (Genese 47:9) Yobu kpa kaa sha zwa la nahan ér, or yô “ayange a nan nga ciôn tsô, man a iv a ican kpaa.” (Yobu 14:1) Er ve kpa lu nahan, kape se kpishi atsan a tser se kposo kposo je la, kua ijirôron i sha mimi ga, man uaahe je kpaa. Kpa, yange lu kwagh u ifer Aôndo er sha u den ér i mar se ga. Sha mimi yô, se mba a mhen man iyol i vough ga, shin iyaagh ki Paradiso ki Adam man Ifa yange ve lu a mi sha hiihii la kpaa ga. Kpa Yehova yange una woo ve fese je e̱r yange ve hembaato la nahan, ma i lu nena? Angev man ijungwen man ku ma ve lu ga, kpa kape orumace kpa ma nan lu ga je la. Ma i mar se ga. Kpa sha mhôônom ma zungwen ma Aôndo yô, a na Adam man Ifa ian ér ve̱ mar ônov, shin er lu u ônov mban vea ya dyako i myen nahan kpaa. Shi Yehova sôr ian ver sha ikyev i Kristu sha er se hide se zua a kwagh u Adam yange ta kera la yô—ka uma u tsôron shin tar u paradiso je la.—Yohane 10:10; Mbaromanu 5:12.
2 Er í lu u se ver ashe ken hemen ser se va lu uma gbem sha won ken tar u he a uikyasen mba Paradiso la nahan, ka kwagh u taver se ishima kpishi; gadia ken tar shon la angev mbu a kera lu ga, shin ijungwen shin mnyoon, shin ku, shin aferaior kpaa je ga! (Anzaakaa 2:21, 22; Mpase 21:4, 5) Kpa kwagh u i nger ken Bibilo la tese se ér, shin er myom u se zua̱ a mi la á lu se kwagh u vesen, shi Yehova kpa i lu un kwagh u kiriki ga nahan kpa, kwagh ugen zua sha ingin u a hembe lun u vesen cii yô.
Sha Ci u Iti Na i Vesen La
3. M-iv u awashima u Yehova a lu a mi sha ci u tar man orumace la wa nyi man nyi kere?
3 M-iv u Aôndo una iv awashima na sha ci u tar man sha ci u orumace la, kua kwagh u iti na ker. Iti na i Yehova la, inja i í ér “Gem Ne Kwagh Lu.” Nahan iti na la wa ulum na ker, e̱r a lu Tor u Hemban Cii, shi e̱r ka una wa ishima u eren kwagh ve, a er kwagh shon a kure keng la, kua e̱r a lu Aôndo u mimi la kpaa. Ian i Yehova a lu sha mi la na yô, bem man mkpeyol u hanma kwagh sha won cii har sha iti na, nahan doo u a na kwagh u iti shon i til sha mi la icivir i i kom sha mi yô, shi ior cii vea ungwan imo na kpaa.
4. Awashima u Yehova sha ci u tar ne yange wa nyi man nyi kere?
4 Yange Yehova gbe Adam man Ifa cii yô, a na ve tom ú vea eren yô. A pase wang ér awashima na yô, ka u i gema tar u̱ lu sha ikyev ve, ve̱ gbanger a akur a Paradiso la tseegh ga, kpa shi lu u ve̱ seer ngeen ve̱ iv ú kpaa. (Genese 1:28) Nahan lu u awashima ne una kera iv ga sha ci u isholibo i ve er la shinii? Aluer Yehova uhembanagee la una kera iv awashima na sha ci u tar man orumace ga nahan, kwagh la una va a iheen sha iti na kpen kpen!
5. (a) Yange lu u mbamaren mba hiihii mbara vea ya ityamegh ki kon u mfe u fan kwagh u dedoo man u bo la yô, vea kpe hanma shighe? (b) Yehova yange er sha mkaanem nam ma i nger ken Genese 2:17 la kpa shi kure awashima na sha ci u tar nena?
5 Yehova yange vande tan Adam man Ifa icin ér, aluer ve hembaato ve zôr kon u mfe u fan kwagh u dedoo man kwagh u bo la ve ya yô, vea kpe sha “iyange” i ve ye ú la je. (Ka se se nger i yier ye; Genese 2:17) Di vough er Yehova lu kaa nahan, a ôr ve ijir sha iyange shon i ve er isholibo la je, a kure ve ijir i kuugh. Sha ishigh ki Aôndo yô, Adam man Ifa kpe sha iyange la je. Nahan kpa, sha er Yehova una er sha awashima na u a lu a mi sha ci u tar ne yô, a de̱ ve ér ve̱ tser tsombor cii man vea mase kpen sha inja i a ii ve la ye. Nahan kpa, er hen Aôndo yô, anyom 1,000 aa fatyô u lun di er iyange i môm nahan yô, mtse u Adam yange tsa sha won anyom 930 cii mase kpen la kpa lu di ken “iyange” i môm tsô. (2 Peteru 3:8; Genese 5:3-5) Sha nahan yô, shighe u Yehova kaa ér una tsaha ve keng la gba kpe ga, shi awashima na sha ci u tar kpa nzughur sha ci u ku ve la ga. Kpa, i na orumace u a yen ne ian ér a̱ za hemen u lun uma, kua mbaaferev kpa sha mi.
6, 7. (a) Sha kwagh u Ekesodu 9:15, 16 a kaa yô, er nan ve Yehova á de mbaaferev ér ve̱ hila lu here? (b) Yehova yange tese tahav nav sha kwagh u Farao nena, man i fa iti Na nena? (c) Botar ne una kure yô, kanyi ia ere?
6 Kwagh u Yehova yange ôr a orhemen u Igipiti sha ayange a Mose la kpa shi seer tesen ityôkyaa i í ne ve Aôndo a ne mbaaferev ian ér ve̱ lu her yô. Yange Farao venda ér ônov mba Iserael ve̱ de dugh ken Igipiti kera ga, kpa Yehova wua un hen shighe la fese je ga. Yange i va a Atsan Pue sha tar la, nahan Yehova tese tahav nav sha igbenda i kpilighyol. Yehova ngur tan Farao icin cii man i mase van a ican i sha utaankaruhar la yô, a kaa a Farao ér ma Un tim un vea ior nav sha won kera a iyol nyoon shio. Nahan Yehova kaa ér: “Kwagh u M de u u lu her je yô, ka sha u Me tese u agee Am man á pase iti Yam sha won cii kpaa yô.”—Ekesodu 9:15, 16.
7 Sha mimi yô, shighe u Yehova yima Mbaiserael due a ve la, yange iti na za gwa yem ica kpen kpen. (Yosua 2:1, 9-11) Nyian je kpa, shin er kwagh la yange er i war kuman anyom 3,500 hegen nahan kpa, mba a̱ hungur kwagh u yange er sha shighe shon la ga. Yange lu iti na i Yehova la tseegh tsô i yôô ga, kpa kua mimi u sha kwagh u Un u a lu a iti shon la kpaa. Kwagh ne tese gbar gbar ér Yehova ka Aôndo u a ivin uityendezwa nav yô, shi ka a̱ hide sha ikyaa i mba ve civir un kpa, tem a tema ga. (Yosua 23:14) Shi kwagh ne tese kpaa ér, er á hembe agee cii yô, ma kwagh u una yange awashima na je kpa ngu ga. (Yesaia 14:24, 27) Sha nahan yô, se na jighjigh ser kera shi ica ga tsô, una mough sha sha ci u mbaperapera mba ve civir un la sha u timin botar u Satan ne jimin cii. Mayange a hungur a tahav mbu uhembanagee mbula ga, shin iengem i mbu a va a mi sha iti i Yehova la kpa a hungur a mi mayange ga. Averen a aa va la aa bee mayange ga.—Esekiel 38:23; Mpase 19:1, 2.
‘Kpash! Mze u Kwaghfan u Aôndo a Ze Kweng Ne!’
8. Ka nyi akaa Paulu á taver se ishima ér se̱ time sha mi?
8 Yange apostoli Paulu lu ngeren washika hen Mbaromanu yô, a pine mpin ér: “Kwagh u a lu u perapera ga kpaa ngu hen Aôndo shinii?” A gema a na mlumun wang nahan ér: “Mayange ga.” Maa a za hemen a pase mhôônom ma zungwen ma Aôndo la, shi a ter kwagh u Yehova yange ôr ér ka ityôkyaa i í ne ve un de ér Farao a̱ lu uma her la. Paulu shi tese ér se uumace se mba e̱r ka inyatyuu sha ikyev i ormaantyegh nahan. Maa a za hemen a kaa ér: “Aluer Aôndo soo u tesen iyugh Na man shi u pasen agee a Na, kpa A lu wan ishima tsung a ikav mbi iyughuv mbi i ver mbi sha ci u mtim la yô, ka sha u tesen iengem Na i ngeen yum la sha ikav mbi i zungu mbi mhôônom mbi A vande veren mbi sha ci u iengem la. Ka se mba A yer se je la, ka ken Mbayuda tseegh ga, ka ken atôatyev kpaa.”—Mbaromanu 9:14-24.
9. (a) Ka unô ve lu “ikav mbi iyughuv mbi i ver mbi sha ci u mtim” laa? (b) Er nan ve mbaahendanev ve zer a Yehova kpii kpa a we ishima yum nahana, man kwagh u una mase van ker la una lu u dedoo hen mba a doo ve ishima la nena?
9 Hii sha shighe u ihyembeato i ken Eden la je zan zan, or u nan hendan a Yehova man atindi na yô, nan hingir “ikav mbi iyughuv mbi i ver mbi sha ci u mtim la yô.” Hii sha shighe la zan zan hegen, Yehova ngu wan ishima her. Mbaaferev laha igbenda na la shi tôv mba civir un a ican, Wan na je kpa ve wua. Kpa Yehova wa ishima je zua ga, a de ér shighe a̱ kar naleghaa sha er akaa a i gbe a cii aa nenge a kwaghtseren u ihyembeato i hemban Aôndo ato man kwagh u hemen ú orumace ú hemen paleghaa a Aôndo la ú ve a mi yô. Shi, ku u Yesu la yange ú bugh gbenda u waren uumace mba ungwan tindi shi “vihin aeren a diabolo kera.”—1 Yohane 3:8; Mbaheberu 2:14, 15.
10. Er nan ve Yehova a we ishima a mbaaferev je i kom anyom 1,900 hegene?
10 Er hii shighe u i nder Yesu shin ku la anyom á kar hegen i hembe 1,900 nahan kpa, Yehova ngu zan hemen u wan ishima a “ikav mbi iyughuv” mbin her, ngu a̱ va a mtim ve ga. Sha ci u nyi? Hiihii yô, ngu kohol mbara mba vea va lu vea Yesu Kristu imôngo ken Tartor na u sha la. Mban ne mba iyenge 144,000, shi ka ve je ve lu “ikav mbi i zungu mbi mhôônom,” mbi apostoli Paulu yange ôr kwagh u mbi la ye. Yange i hii lôhôn Mbayuda ér ve̱ kohol ve̱ hingir nongo u yemen sha ne. Ken masejime yô, Aôndo lôhô ior mba ken Atôatyev kpaa. Ma or môm ken atô ve tsô kpa Yehova kighir nan ér nana̱ civir un ga. Kpa ken atô u mba yange ve vengese myer u sha dooshima ne a iwuese la, a na mbagenev ian i icivirigh i hingir mbahemen sha Tartor u sha la vea Wan na imôngo. Hegen i kohol mba vea yem sha la i war been.—Luka 22:29; Mpase 14:1-4.
11. (a) Ka hanma nongo ú lu zuan a mtsera ken ishimawan i Yehova la hegene? (b) Mbakpenev vea zua a mtsera inja nena?
11 Kpa, mba vea lu shin tar la di ye? Ishimawan i Yehova la shi i na yô, mba kohol “zegeikpelaior” ken akuraior cii ijiir i môm. Hegen ingyegh ve kuma umiliôn imôngo je. Yehova er ityendezwa ér nongo u shin tar ne ua war mkur u tar ungun ne, ua lu a ian i lun uma gbem sha won ken paradiso shin tar. (Mpase 7:9, 10; Pasalmi 37:29; Yohane 10:16) Shighe u Aôndo a ver la una va kuman yô, a nder ikpelaior i mba ve kpe la, a na ve ian i lun shin tar sha ikyev i Tartor u sha la. Mkaanem ma Aôndo tsengaôron ken Aerenakaa 24:15 nahan ér: “Ka mnder u mbaperapera kua mba ve lu perapera ga vea nder shin ku la.”—Aerenakaa 24:15; Yohane 5:28, 29.
12. (a) Mne u Yehova a ne ifer ian la tese se nyi sha kwagh naa? (b) Ú nenge gbenda u Yehova a kar sha akaa ne la nena?
12 Ken akaa ne cii ma kwagh ngu ker u a lu u sha perapera ga yôô? Ei, gadia er Aôndo a lu a̱ tim mbaaferev mba ve lu “ikav mbi iyughuv” ga ne, ngu tesen mbagenev mhôônom nam ma kôron, vough er awashima na a tese nahan. Kwagh ne tese e̱r á zungu mhôônom shi a lu a dooshima tsung yô. Shi, er se zough a ian i nengen m-iv u awashima na sha ashe ase yô, se seer fan kwagh u Yehova iyol na kpaa. Avegher a mlu na a á dugh tseer tseer se nenge a mi la ta se ihindi iyol—ka ijirôron na i sha mimi la man mhôônom nam ma zungwen man ishimawan na man kwaghfan na u á lu wuee la je la. Gbenda u Yehova a nenge sha ikyaa i hementor u sha won cii sha kwaghfan ne—inja na yô ka ian i a lu a mi í hemen la je la—ua er shiada gbem sha won sha u tesen ér ka gbenda u á hemen la ú hembe doon cii ye. Se fatyô u kaan ikyaa i apostoli Paulu nahan ser: “Kpash! Mze u ikpelaakaa man mfe man kwaghfan u Aôndo ve za kweng ne! Ajir a ôron a Na gande u timen sha mi, igbenda Na kpaa i gande u tôvon tsôô!”—Mbaromanu 11:33.
Ian I Tesen Ishuen Yase
13. Zum u ican i tser se yô, ka ian i eren nyi ka se zua a mini, man kanyi ia wase se u eren kwagh sha mkava?
13 Mbacivir Aôndo kpishi mba sha aan á á ne ve lu yan ican yô. Mba yan ican her sha ci u Aôndo ngu a̱ tim mbaaferev shi a va a mbamlu mbahev mba á tende zwa ér una va orumace a mi la ga. Nahan maa ka u ishima ia gba se awambe shinii? Shin ka u se tôô ser akaa ne na se a na ian i tesen ser Diabolo ka oraie? Ishima ia fatyô u taver se ker u tesen ser Diabolo ka oraie aluer se umbur zamber u i zamber se la yô, ér: “Wan wam, lu orfankwagh, na i saan mo iyol, sha er me gema me kaa imo a or u a laham yô.” (Anzaakaa 27:11) Satan shon u a lahan Yehova la yange kaa ér aluer ican er ior shi akaa saa ve shin mnyoon je kpa kôr ve yô, vea na Aôndo ibo, shi vea venda un je kpaa. (Yobu 1:9-11; 2:4, 5) Atsan ka aa tser se kpa sea suur sha Yehova her yô, se va un a iember kpishi sha ci u ka se lu tesen ser hen a vese yô ishenge i Satan la i ma mi ga.
14. Aluer se suur sha Yehova shighe u atsan a tser se la yô, ka mbamtsera mba nyi se zua a mini?
14 Aluer se suur sha Yehova shighe u atsan a tser se yô, se maa anza a injaa kpishi. U tesen ikyav yô, Yesu yange “hen iko i wan” sha atsan a á ya la hemba er yange vande fan kera la cii. Se kpa se fatyô u henen kwagh ken atsan ase a yan la, sha ci u se hen ishimawan man ishima i taver, shi se hemba wan igbenda i Yehova i perapera la ikyo kpaa.—Mbaheberu 5:8, 9; 12:11; Yakobu 1:2-4.
15. Er se we ishima se lu taver ishima a ican i yan la, ka unô mbagenev alaghga vea zua a mtsera sha mini?
15 Mbagenev kpa vea nenge kwagh u se lu eren la. Alaghga ican i i lu eren se sha ci u perapera doo se ishima yum la ia na yô, ken hemen mbagenev ken a ve vea kav mbara mba ve lu Mbakristu mba mimi nyian la. Shi aluer ve kohol imôngo a vese ken mcivir yô, vea hingir sha kwarikyaa u va zuan a averen a uma u tsôron. (Mateu 25:34-36, 40, 46) Yehova man Wan na ve soo ér ior ve̱ zua a imba ian la.
16. Mnenge u se nengen ican yase i yan la bende a kwagh u mzough nena?
16 Ka a̱ lu ashighe a taver tsung je sea tagher a mi, kpa sea tôô ser ka aan a tesen ser se har sha Yehova, shi ka aan a eren ishima na nahan, ka i doo kpen kpen! Aluer se er nahan yô, se lu tesen ikyav ser mimi je se mba kporom u za lun ken mzough vea Aôndo man Kristu. Yesu yange sôn Yehova sha ci u Mbakristu mba mimi cica cii, kaa wener: “Ka sha ci u mban [mbahenen nav mba ve lu̱ a na ikyooso ikyooso la] tseegh M eren msen ga, kpa ka sha ci u mba vea va nam jighjigh sha kwaghôron u mban la kpaa, sha u ve cii ve̱ lu kwagh môm, er We Ter, U lu ken a Mo, Mo kpaa M lu ken a We nahan, sha u ve kpaa ve̱ lu ken a vese.”—Yohane 17:20, 21.
17. Aluer se suur sha Yehova yô, ka vangertiôr u nyi se lu a mini?
17 Aluer se suur sha Yehova yô, una na se injar wuee je. Mkaanem nam kaa ér: “Tile nen dông, de kpoghor nen ga, eren nen tom u Ter ngegh je sha hanma shighe cii, gadia ne fa, ken Ter yô, tom wen ngu gbilin ga.” (1 Mbakorinte 15:58) Shi ma kaa kpaa ér: “Aôndo ban a perapera ga. Tom wen ua hungur Un ga, shin dooshima u ne tese sha ci u iti Na kpaa ga.” (Mbaheberu 6:10) Yakobu 5:11 kaa ér: “Mba ve taver ishima yô, ka se yila ve ser, mba i saan ve iyol. Ne ungwa er Yobu a taver ishima yô, man shi ne nenge mkur u Ter kure kwagh na yô, mhôônom ma ker Ter man shi zungu mhôônom kpaa.” Kwagh u Yobu yange kure nena? “Nahan TER ver Yobu ken masejime doo doo, hemba mver u tsuaa la.” (Yobu 42:10-16) Een, Yehova “ne mba ve lu keren Un la injar.” (Mbaheberu 11:6) Man injar i se lu keghen ken hemen la ngi kpegh ga cii—ka uma u tsôron shin tar u paradiso je!
18. Kanyi ia va er nyityô m-umbur u kwagh u yange nyoon se u se lu umbur la ciili?
18 Hemen u Tartor u Aôndo la ua hide a sôr akaa a tsombor ú orumace ú vihi anyom udubu imôngo ne cii. Iember i se zua a mi sha shighe shon la ia hemba nyityô ican i se lu yan hegen cii a yem zende zende. Umbur tsô kpa se kera umbur akaa a vihin tsung a atsan a yange se yaan la ga. Tegh tegh tsô, ityom i injaa i ior vea eren ken tar u he ayange ayange la ia kar a mbamhen mba akaa a nyoon a yange er se la kera. Yehova yôô wener: “M ngu gban Usha u he [Tartor u he u sha, gomoti u una hemen uumace cica cii yô] man tar u he kpaa [mtemimôngo u he u uumace mba perapera]; á kera umbur akaa a tsuaa la ga, man shi aa kera va or ken ishima kpaa ga. Kpa lu nen saan saan, ember nen gbem sha kwagh u M lu gban yô.” Een, ken tar u he u Yehova la yô, mbaperapeara vea fatyô u kaan nahan ér: “Tar cii hingir bem bem, u mem; i gba wan atsam ember.”—Yesaia 14:7; 65:17, 18.
Kwaghôron u Hiden Kimbir Kwagh
• Er Yehova á ne iferkwagh ian nahan kpa, a wa iti na ikyo kpen kpen inja nena?
• Ishima i Aôndo a we a “ikav mbi iyughuv” la wase sha u mhôônom nam ma zungwen mara ma̱ ar a vese nena?
• Kanyi i doo u se nenge a mi ken akaa á á ve se a ican i yan laa?
[Mbampin Mba Ngeren u Henen
[Ufoto mba sha peeji 67 la]
Yehova yange “ver Yobu ken masejime doo doo, hemba mver u tsuaa la”
