Nôngo Kwagh sha u Iyange i Yehova la I̱ Va Fefa Yô
Ityough Ikyundu
Nôngo Kwagh sha u Iyange i Yehova la I̱ Va Fefa Yô
1. Yange ú hii fan wer shighe u a war se a due a vese ken mbamzeyol mba tar u tse ne kera la zulum nahan, lu ú nena?
MÔM ken akaa a yange ú hii henen ken Bibilo yô lu awashima u Yehova a we ér tar cii u̱ hingir paradiso la. Ken tar shon u he la yô, ityav mbia kera lu ga, ifer shin ibanave shin angev shin ican i yan shin ku kpaa je ga. Mbakpenev je kpa a hide a nder ve vea lu uma. Nenge imba ishimaveren i kpilighyol ne sha wono! M-ande u Kristu u i nengen a mi ga u yange ande maa tema Tor hii ken inyom i 1914 la je zan zan, man er hii shighe la je se lu ken ayange a masejime a tar u ifer ne nahan, akaa ne tese ikyav gbar gbar ér kwagh ne zulum kuren. Ayange a masejime ne aa been yô, Yehova una tim tar ne kera, una gema a va aa tar u he u a tende zwa la!
2. “Iyange i Ter” la kanyi?
2 Bibilo yila iyange i mtim i̱ i̱ lu van ne ér “iyange i Ter.” (2 Peteru 3:10) Ka “iyange i iyugh i TER” ia va sha tar u Satan ne cica cii yô. (Sefania 2:3) Iyange shon ia kuusu ken “ityav mbi iyange i vesen i Aôndo, Uhembanagee . . . , i i yer ken zwa u Heberu er Armagedon” la, hen ape a tim “utor mba sha tar sha won cii” kera vindi vindi la. (Mpase 16:14, 16) Ieren you ngi tesen vangertiôr u ú lu a mi sha mgbôghom u “iyange i TER” la kpa?—Sefania 1:14-18; Yeremia 25:33.
3. (a) Iyange i Yehova la ngi van hanma shighe? (b) Er Yehova a pase “iyange shin ihwa” ga nahan, kwagh la gema va a mtsera nena?
3 Bibilo pase se iyange i Yesu Kristu una va er tom u Yehova a tindi un ér a̱ lu Ortimin tar u Satan ne jighilii ga. Yesu kaa wener: “Iyange la man ihwa la yô, ma or fa ga, shin mbatyomov mba Shaav shin Wan kpaa ga, saa Ter tseegh.” (Marku 13:32) Aluer Yehova doo or ishima ga yô, a lu nan pe kporom a iyange na la ken hemen ken ishima i nan, geman zendan akaa a taregh ityô. Kpa mba Yehova a doo ve ishima sha mimi yô, vea civir un a ishima ve cii, kwagh a gba ve sha shighe u mkur u tar u ifer ne una va la ga.—Pasalmi 37:4; 1 Yohane 5:3.
4. Yesu yange ta icin kaa ér nyi?
4 Yange Yesu ngur tan mba Yehova a doo ve ishima la icin yô, a kaa wener: “Ver nen ishima, kuran nen, gadia ne fa zum u shighe la una kuma ga.” (Marku 13:33-37) Á taver se ishima wener se̱ de deen ser kwaghyan man kwaghman man “akaa a nyian ishima a uma ne” a̱ kar a̱ cir se je u se hungur a ashighe a se lu ker ne ga.—Luka 21:34-36; Mateu 24:37-42.
5. Sha kwagh u Peteru a pase yô, iyange i Yehova la ia va a nyi kwagha?
5 Kape Peteru kpaa á we se kwagh je la, ér se̱ nôngo kwagh sha ci u “mve u iyange i Aôndo, . . . sha iyange la yô, Usha vea yegh vea saa kera man asemaakaa cii aa hia aa sough kera.” Á tim ugomoti mba orumace cii kera—ka “Usha” mbara je la—di vough er uumace mbaaferev jimin cii kpaa a tim ve nahan—ka “tar” man—“asemaakaa” a shin ú je la, mbamhen man ityom i tar u ifer ú eren la, imba er ieren i̱ tar i̱ tilen sha tseeneke u ú a Aôndo shio la, man dang u ú man uma u ú u a har sha inyar la kpaa cii, á kar a mi kera. Á gema a ver “Usha mba hev [Tartor u Aôndo u sha la] man tar u he [mtem u he u ior shin tar] u perapera una tema ker yô.” (2 Peteru 3:10-13) Akaa a kpilighyol a aa tser tar cii ne aa hii kwa môm kpoo, sha iyange man ihwa i̱ ma or nana ver ishima ga yô.—Mateu 24:44.
Ver Ishima sha Ikyav La
6. (a) Mlumun u Yesu yange na mbahenen nav sha mpin u ve pine un la yange bende a mkur u hemen u Mbayuda la kuma nena? (b) Ka avegher a nyi a mlumun u Yesu yange na la á ver ishigh sha mbamzehemen man aeren a yange i hii u nengen a mi ken inyom i 1914 la je zan zan nyiana?
6 Mlu u ashighe aa se lu ker ne na yô, doo u se fa kwagh u ikyav i ayange a masejime ne vindi vindi—ka “mkurtar” je la. Umbur wer shighe u Yesu lu nan mbahenen nav mlumun sha mpin u ve pine un, i nger ken Mateu 24:3 la, akaa agen aa yange pase ken ivur i sha 4 zan zan 22 la pande iv kpuaa sha hemen u Mbayuda la, hii ken inyom i 33 S.W. la zan zan ar ken inyom i 70 S.W. la. Kpa kwaghôron u profeti ne ngu ivin sha gbenda u vesen, hii ken inyom i 1914, sha ‘shighe u mve u Kristu man u mkurtar’ la. Mateu 24:23-28 ôr kwagh u una er hii ken inyom i 70 S.W. la zan zan shighe u mve u Kristu la. Akaa a i pase ken Mateu 24:29–25:46 la aa er sha shighe u mkur ne.
7. (a) Er nan ve i doo u se asange asange se ver ishima sha gbenda u akaa a á lu zan hemen ne a lu ivin ikyav shon nee? (b) Na mbamlumun sha mbampin mba ve lu ken mkur u ikyumhiange ne, tese er hii ken inyom i 1914 la je, ikyav la i̱ lu ivin yô.
7 Doo u se asange asange se ver ishima sha mbamzehemen man aeren a a lu ivin ikyav shon la. Aluer se tôô akaa ne se kar sha kwaghôron u profeti u ken Bibilo la yô, kwagh la una wase se, se lu nôngon sha u iyange i Yehova la i̱ va fefa yô. Shi kwagh la una wase se u tan mbagenev icin var var sha mzulum u iyange la i zulum la. (Yesaia 61:1, 2) Er se lu a ishimaveren ne yô, de se time sha mbampin mba ve dondo heen, ve te iwanger sha avegher a ikyav shon ne, e̱r i nger ken Mateu 24:7 man Luka 21:10, 11 la nahan.
Hii ken inyom i 1914 je, kwagh u i tsengakaan ér “ikurior igen ia mough ityav a ikurior igen; tartor ugen kpaa ua mough ityav a tartor ugen” la á iv sha gbenda u kpilighyol u nyi? Sha kwagh u ityav mbi nôngon yô, hii shighe la je kanyi kwagh i̱ ze hemene?
Ken inyom i 1918 la, ka bouange u nyi yange tim ior je hemba Ityav mbi Tar cii Mbi sha I laa? Er orumace a lu a mfe sha kwagh u twersôron kpishi nahan cii kpa, ka iangev mbi nyi mbi lu timin ior umiliôn umiliôn here?
Er i zough a mzehemen kpishi sha kwaghfan u sangen yeke ken derianyom u a kar la nahan cii kpa, myina u kwaghyan bende aa tar nena?
Kanyi i̱ ne ve ú lumun wer mimi je 2 Timoteu 3:1-5, 13 ngu pasen ka mlu u uma a vande lun kera keke hii sha igbetar je la ga, kpa ngu pasen ka gbenda u mbamlu ve lu hemban vihin seer a seer er se lu kporom ikyua a mkur u ayange a masetyô ne yôô?
U Paven Ior Veren Kposo Kposo
8. (a) Kanyi kwagh igen i pase ken Mateu 13:24-30, 36-43 i̱ Yesu yange kaa ér i̱ kpa ia za hemen sha shighe u mkur u tar nee? (b) Ikyav i injakwagh i Yesu la yô, ér nyi?
8 Akaa a vesen agen kpa nga a Yesu yange kaa ér aa er sha shighe u mkur u tar ne yô. Môm ken akaa ne yô ka mpav u a pav “ônov mba tartor” a ver kposo aa “ônov mba iferor” la. Yesu yange ôr kwagh ne ken injakwagh i sule u uwua ú orihyom va lôô ivor i bo ker kpishi la. “Ivor i dedoo” i ken injakwagh shon ne í tile sha ityough ki Mbakristu mba mimi mba i shigh ve mkurem yô. “Ivor i bo” la di ka mba ve senge ér ve mba Mbakristu kpa ve gem ve tesen ikyav sha aeren a ve ér ve mba “ônov mba iferor” la, gadia ve kôr a ve ken tar u Diabolo a lu hemen ú ne gban gban. Í pav mban a “ônov mba tartor u [Aôndo]” la, ka u a tim ve kpaa. (Mateu 13:24-30, 36-43) Í er tom u paven ior veren kposo kposo ne vee?
9. (a) Yange Ityav mbi Tar cii Mbi sha I mbila mbi been yô, lu zege mpav u nyi i pav mba ve senge ér ve mba Mbakristu laa? (b) Mbakristu mba i shigh ve mkurem mbara yange ve tese ér ve mba mbatomov mba mimi mba Tartor la nena?
9 Yange Ityav mbi Tar cii Mbi sha I mbila mbi been yô, í pav ior mba ve senge ér ve mba Mbakristu la ker ikwe ihiar: (1) I pav mbahemenev mba Mbakristu Mbaaiev kua mbadondon ve mba yange ve tile Mzough u Ityar Sha Won Cii (u hegen a hingir Mzough u Ityar Cii la) ken ijime taveraa, kpa shi ve lu suen ityar ve her la, i ver kposo (2) Mbakristu mba mimi mba yange ityav bee ve, ve shi her, ve lu suen Tartor u Aôndo u Mesiya, ve venda u suen akuraior a shin tar la di kpa, shi i ver ve kposo. (Yohane 17:16) Mban di gema tese ér ve mba eren tom u Tartor u Aôndo sha mimi, sha u tôôn tom u pasen “Loho u Dedoo u tartor ne” samber a ú tar sha won cii. (Mateu 24:14) Nahan lu nyi i̱ va kere?
10. Kanyi yange i hii van ken tom u pasen kwagh u Tartor laa?
10 Hiihii yô, i kohol asande a mba i shigh ve mkurem sha jijingi u Aôndo, ve lu a ishimaverenkeghen i za lun vea Kristu imôngo sha Tartor u sha la. Shin er yange ve sambe ve lu ajiir wue wue ken akuraior nahan kpa, i va a ve, ve hingir ken mzough môn ken nongo ne. Mkur u ikyav i̱ í lu veren mba i shigh ve mkurem mbara sha atsul la mgbôghom.—Mpase 7:3, 4.
11. (a) Ka tom u kohol ior ú nyi ú lu zan hemen here, man ú zua sha kwaghôron u profeti u nyi?
11 Maa i hii u kohol “zegeikpelaior . . . ken hanma ikurior man hanma nongo man hanma nongoior man hanma zwa kpaa,” sha hemen u Kristu. Mban kohol hingir “iyôngo igen” í ia va war “zegecan” la ia nyôr ken tar u he u Aôndo yô. (Mpase 7:9, 14; Yohane 10:16) Tom u pasen kwagh u Tartor u Aôndo cii man mkur una va ne, ngu zan hemen zan zan hegen. Zegeikpelaior i iyôngo igen, i̱ i̱ lu iyenge umiliôn imôngo hegen ne, ngi wasen asande a mba i shigh ve mkurem ne u yôôn loho u injaa u Tartor ne. Akuraior cii nga ungwan loho ne.
Kanyi I Lu Van ken Hemene?
12. Gba u á mase eren tom u pasen kwagh ne a kuma nena nahan ve, iyange i Yehova la ia araa?
12 Akaa ne cii tese ér se mgbôghom a mkur u ayange a masejime ne, shi iyange i Yehova ngi ikyua. Kpa akaaôron a profeti shi her á aa iv cii man iyange i cieryol la ia hii yôô? Een. Hiihii yô, mpav u í lu paven ior sha ikyaa i Tartor la ngu a̱ bee ga. Ajiir agen a yange ahendan lu kpoghuloo je kuma anyom imôngo kpa, mbahenen mbahev mba seer a seer hegen. Kua hen ape ior ve vende u ungwan loho u dedoo ne je kpa, Yehova tese mhôônom nam ma zungwen sha shiada u se lu eren ne. Nahan, se za a za nen hemen aa tom ne! Yesu kaa a vese wener tom ne ua been yô, mkur maa una va je.
13. Er i nger ken 1 Mbatesalonika 5:2, 3 la nahan, ka kwagh u vesen u nyi á lu a̱ er ga, man kwagh ne una lu se nena?
13 Kwaghôron u profeti u ken Bibilo ugen u lun a inja tsung kaa ér: “Zum u vea kaan er: Bem, man mkpeyol yô, ka zum la je mtim una ande sha a ve ibuv er martoghor ka [u] kôr kwase uya nahan ye, mayange vea kera war ga.” (1 Mbatesalonika 5:2, 3) Gbenda u a yôô “bem, man mkpeyol” la yô, se mba a̱ fa ga. Kpa mayange myee la una tese ér mbahemenev mba taregh bee a mbamzeyol mba orumace sha mimi je ve ga. Mba ve lu tsevaa ve lu nôngon kwagh sha u iyange i Yehova la i̱ va fefa yô, myer u bem la una tsume ve kwagh ga. Ve fa je ér fese je u a yôôn angwe u mve u bem la a been nahan, maa mtim una va je.
14. Kanyi akaa ia er sha shighe u zegecan laa, man a lu nyi ia vande shi nyi ia dondoo?
14 Ken mhii u zegecan la je, mbahemenev mba taregh vea ta num sha Zegebabilon, u a lu tartor u kwaghaôndo u aiegh sha tar cii la, vea tim un kera kpaa. (Mateu 24:21; Mpase 17:15, 16) A been kera yô, akuraior maa aa gema aa ta num sha mba ve lu suen hementor u Yehova la, kwagh ne una kpoghor iyugh i Yehova sha ugomoti mba tar ne man mba dondon ve cii, nahan una tim ve purututu. Nahan Armagedon maa una lu mkuusu u zegecan la je la. Hen zum la, a wuhe Satan man azôv a na shin ihungwa i i ze kweng la, ape una kera lu a tahav sha orumace ga la. Iyange i Yehova la maa ia kure, hen shighe la a kende a iti na sha.—Esekiel 38:18, 22, 23; Mpase 19:11–20:3.
15. Er nan ve a lu lanegh aluer se hen ser iyange i̱ Yehova la ngi a̱ zulum ga yôô?
15 Mkur u tar ne una va sha shighe vough, sha shighe u Aôndo a ver la. Una bunde ga. (Habaku 2:3) Umbur wer, mtim u Yerusalem ken inyom i 70 S.W. la yange va fese, sha shighe u Mbayuda ver ishima ga la, shighe u ve hen ér kwaghbo kar la. Man Babilon u ngise la di ye? Lu a tahav kpishi, shi na girgar na u taven sha geng shi taver la jighjigh kpaa. Kpa hanma kwagh cii yôhôr gba ken tugh môm. Kape mtim una va sha botar ne kwa môm kpoo je la. Shighe u mtim shon una va yô, ma se lu ken mzough ken mcivir u mimi, shi ma se lu nôngon ser iyange i̱ Yehova la i̱ va fefa kpaa.
Kwaghôron u Hiden Kimbir Kwagh
• Er nan ve i lu hange hange u se nôngo ser iyange i̱ Yehova la i̱ va fefaa? Se er kwagh la nena?
• Mpav u í lu paven ior veren kposo kposo ne á bende a vese asange asange nena?
• Kanyi kwagh i̱ mase shin i̱ ia er cii ve iyange i̱ Yehova la ia hii? Nahan yô, kanyi i gbe u hanmô wase nana lu erene?
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
[Ufoto mba sha peeji 180, 181 la]
Kera shi ica ga tsô ayange a masejime ne aa kure sha mtim u tar ú Satan ne
