Un U Uprofeti Cii Ve Pase Kwagh Na La
Ityough Inyiin
Un U Uprofeti Cii Ve Pase Kwagh Na La
1. Iaven i Yesu lu a̱ hingir orumace ga la, tese mlu na vea Yehova nena?
“WAN doo Ter ishima, shi tesen Un akaa a A eren iyol Na la cii.” (Yohane 5:20) Wan ya ikyar vea Ter na Yehova kundu kundu je zua ga! Mlu u kangenaa u ikyaryan ve la yange hii shighe u i gba un, udubu mbaanyomov imôngo imôngo cii man i mase va maren un sha inja i or la. Lu Wan u Aôndo u ishima ishima, u í lu un tseegh Yehova a gbe iyol na la. Hanma kwagh ugen u a lu sha man u a lu shin tar cii yange i gba sha ikyev i Waniunda u ishima ishima la. (Mbakolose 1:15, 16) Shi yange lu Imo i Aôndo, shin Orshua na, Un u yange i pase mbagenev ishima i Aôndo ken a na la. Ka un, Wan shon u yange doo Aôndo ishima yum ne, hingir or u í yilan ér Yesu Kristu la ye.—Anzaakaa 8:22-30; Yohane 1:14, 18; 12:49, 50.
2. Akaaôron a profeti a Bibilo la ôr kwagh u Yesu nan je?
2 Cii man i jile Waniunda u Aôndo ne sha ivande sha inja i or yô, i vande ngeren akaaôron a profeti kpishi sha kwagh na. Apostoli Peteru er shiada hen Korneliu ér: “Uprofeti cii mba pasen Un.” (Aerenakaa 10:43) Yange i ôr tom u Yesu ken Bibilo je yô, ortyom ugen kaa a Yohane ér: “Ka shiada u sha kwagh u Yesu a lu jijingi u akaaôron a profeti ye.” (Mpase 19:10) Akaaôron a profeti la yange pase kwagh na wanger wanger ér un ka Mesiya. Yange tese uwegh sha ityom wue wue i yange lu u una va er sha u ivin awashima u Aôndo yô. Akaa ne cii a̱ gba se ishima ainge.
Kwagh u Akaaôron a Profeti la Yange Tese Yô
3. (a) Ken kwaghôron u profeti u i nger ken Genese 3:15 la, ka an nan til sha ityough ki iyô la, man “kwase” la, man ‘vor u iyô’ laa? (b) Hii nan ve ‘mcagh u a cagh iyô ityough’ la i lu kwagh u gban mbacivir Yehova ishima tsung nu?
3 Yange i ôr kwaghôron u hiihii ken akaaôron a profeti la zum u ihyembeato va ken Eden kera yô. Yehova lu kaa a iyô ér: “Me ver ihom hen atô wou vea kwase, man hen atô u vor wou a vor na kpaa, u ua cagh u ityough, we di kpaa ú cagh u ikishinguhar.” (Genese 3:15) Kwaghôron u profeti ne yange ver ishigh sha Satan jighilii, un u yange iyô la tile sha ityough nagh la. “Kwase” la di gema ka nongo u sha u Yehova iyol na, ú ú te ikyaa a na inja er kwase u ungwan nom nahan la. ‘Vor u iyô’ la gema ka mbatyomov man uumace mba ve tese ikyav i jijingi u Satan la cii, ka mba ve hendan a Yehova man ior Nav je la. Ikyav i ‘mcagh u caghen iyô ityough’ la ka mtim u tsôron u a va tim Satan, orhembanato u a eren anger sha iyol i Yehova shi a ve orumace a mzungu u kpilighyol la je la. Kpa a er nan ve a fa homon u “vor” shon, ú ua cagh iyô ityough laa? Ken uderimbaanyomov mba ve ndera karen mbara cii, kwagh ne lu “kwaghmyer.”—Mbaromanu 16:20, 25, 26.
4. Tsombor u Yesu la wase sha u i fa e̱r i lu un á lu Vor u ityendezwa la nena?
4 Er uumace tsa sha won anyom nga karen er 2,000 nahan yô, Yehova seer pasen akaa vighe vighe. A tese wener lu u Vor la ua due ken tsombor u Aberaham. (Genese 22:15-18) Nahan cii kpa kwe u yange lu u Vor la ua due ker la u har sha tsombor u sha marami ga, kpa gema har sha tsombor ú Aôndo una tsua la. Shin er Ishemael, u yange Hagar mar la, yange doo Aberaham wan ishima nahan kpaa, Yehova kaa ér: “Kwase wou, una mar u wan yô, ú ii un iti wer Isaka; Me taver ikuryan Yam vea na.” (Genese 17:18-21) Ken masejime yô, i va na ikyuryan la, lu waniunda u Isaka u i yilan ér Isou la ga, kpa gema lu Yakob i na un i ye, lu ken ana man ikwe 12 i Iserael la í due ye. (Genese 28:10-14) Shighe ze deghôô yô, i tese ér lu u á mar Vor la ken kwe u Yuda, ken tsombor u Davidi la.—Genese 49:10; 1 Kroniku 17:3, 4, 11-14.
5. Shighe u Yesu hii tom na shin tar la, lu nyi kwagh i tese ken igbar ér ngu Mesiya?
5 Ka ajinge agen a nyi yange i tese sha u a fa Vor la sha á? Bibilo yange i tsengaôron kwagh ne tsa je hemba er anyom 700 nahan, ér, a lu ken Betelehem a mar Vor u ityendezwa la sha inja i or ye. Shi i pase ér Vor la vande lun kera, “mdugh Na hii tsuaa je sha ayange a ngise ngise,” hii shighe u i gba un sha la je. (Mika 5:2) Shi shighe u yange lu u una va ande shin tar una hingir Mesiya la kpa i tsengaôron sha ikyev i profeti Daniel. (Daniel 9:24-26) Shi shighe u i tsegha Yesu sha icighan jijingi, hingir Un U Yehova A Shigh Un Mkuren La, imo i Aôndo due sha tese wang ér un ka Wan Na. (Mateu 3:16, 17) Vor la maa due ken igbar! Ka nahan ve yange wanger Filibu ve kaa nahan ye, ér: “Se zua a Un u Mose nger kwagh Na ken atindi, kua uprofeti kpaa ve nger kwagh Na la, ka Yesu” je la.—Yohane 1:45.
6. (a) Sha kwagh u i nger ken Luka 24:27 la yô, kanyi yange mbadondon Yesu ve va mase kavena? (b) Ka an nan lu u tamen tamen ken ‘vor u kwase la,’ man ikyav i un caghen iyô ityough la yô ér nyi?
6 Sha nahan yô, mbadondon Yesu mase va kaven ér akaaôron a profeti kpishi a yange tese uwegh sha a na la cii yange wa imaagh ken Ruamabera u i na ér i nger la. (Luka 24:27) Shi i seer fan ér ka Yesu je a lu u tamen tamen ken ‘vor u kwase’ la ye, un u una cagh iyô la ityough, una njighe Satan sha won kera una kera lu ga la. Ka ken Yesu man Aôndo una iv uityendezwa nav mba a er a orumace la cii ye, man ka akaa a i sar se tsung u̱ a̱ va je la.—2 Mbakorinte 1:20.
7. Dugh u kaven Un u i er kwagh na ken akaaôron a profeti la kera yô, kanyi shi i lu a inja u se kava?
7 Doo u se fa kwagh ne yô una bende a vese nena? Bibilo ôr kwagh u ititor i Etiopia i yange í ôr akaaôron agen a sha kwagh u Oryiman u lu Mesiya la. Er taver un yum yô, a pine orivangeli Filibu wener: “Profeti ne yô, ka kwagh u an a ere?” Nahan er i na ititor la mlumun nahan kpa a gba den tsô ér kwagh la a̱ bee ga. Er or la kegh ato ungwa mpase u Filibu pase un la cii been yô, a kav e̱r mfe u un va fe m-iv u kwaghôron ne i lu u una gba teman a tema ga yô. A kav je wener gba u una er batisema. (Aerenakaa 8:32-38; Yesaia 53:3-9) Se mba wongor di nahan vough kpa?
8. (a) Kwagh u yange Aberaham nôngo u nan naagh sha wan na Isaka la yange tsenga tesen ikyav i nyi kwagha? (b) Hii nan ve yange Yehova kaa a Aberaham ér akuraior a sha won cii aa zua a iveren ken Vor laa, man kwagh la zua sha a vese ainge nena?
8 Shi nenge ase kwagh u kôron kunya u i nger ér yange Aberaham nôngo u nan naagh sha Isaka, wan na u môm môm u Sara mar a na la. (Genese 22:1-18) Kwagh la yange tile sha ityough ki kwagh u yange lu u Yehova una va er la—lu u una na Wan na u môm môm la: “Tar ne doo Aôndo ishima je, nahan A na Wan Na u môm môm la sha er anti or u nan ne Un jighjigh yô, nana̱ de timin ga kpa nana̱ zua a uma u tsôron.” (Yohane 3:16) Kwagh ne na se vangertiôr ér, er Yehova yange na Wan na u môm môm la sha u ivin awashima Na nahan, kape shi Una “na se akaa cii a Na imôngo wuee” je la. (Mbaromanu 8:32) Kanyi i gbe u se di se ere? Er i nger ken Genese 22:18 nahan, Yehova yange kaa a Aberaham ér akuraior cii aa zua a iveren ken Vor la, “sha ci u, [Aberaham wa] imo [i Aôndo] iko yô.” Se kpa gba u se wa imo i Yehova man i Wan na ikyo: “U nan ne Wan jighjigh yô, nan ngu a uma u tsôron; kpa u nan hembe Wan ato yô, nana nenge a uma ashe ga, kpa iyugh i Aôndo ngi sha a nan.”—Yohane 3:36.
9. Aluer se mba a iwuese sha ishimaverenkeghen i uma u tsôron u se fatyô u zuan a mi ken naagh ku Yesu la yô, kanyi se ere?
9 Aluer se mba a iwuese sha ishimaverenkeghen i uma u tsôron u se fatyô u zuan a mi ken naagh ku Yesu la yô, se soo u eren akaa a Yehova a ôr se ken Yesu la. Akaa shon ne zua sha mdoo u Aôndo a doo se ishima kua mbawanndor a vese kpaa la. (Mateu 22:37-39) Yesu yange tese wener, mdoo u Yehova a doo se ishima la una mgbegha se u tesen mbagenev u “kuran akaa a [Yesu a] we [se] kwagh sha mi cii.” (Mateu 28:19, 20) Shi se soo u karen dooshima la hen mba se civir Yehova a ve imôngo la sha u zan “mbamkohol asev mba aduaav” hanma shighe a ve imôngo. (Mbaheberu 10:25; Mbagalatia 6:10) Shi, u se ungwan imo i Aôndo man i Wan na la, ka u se hen ser mba keren mlu u lun a myen shio la hen a vese ga. Mbaheberu 4:15 kaa ér, Yesu ka Zegepristi u a “fetyô u zungwen a vese imôngo ken aseer a ase” yô. Kwagh la ka kwagh u surun se ishima tsung je, hemban je yô, shighe u se kporom ikyua a Aôndo ken msen u eren ken iti i Kristu sha u A̱ wase se se hemba isheer yase yô!—Mateu 6:12.
Na Kristu Jighjigh
10. Hii nan ve myom a lu mape gen ga saa ken Yesu Kristu tseeghle?
10 Apostoli Peteru yange pasen atejir u tamen u Mbayuda u ken Yerusalem la wener kwaghôron u profeti u ken Bibilo la iv sha Yesu, been cii yô ka kenden na kaan genger genger nahan la, ér: “Myom ngu ken ma or ugen kpaa ga; gadia ma iti igen i i ne ior i á yima se a mi keng yô, ngi sha won kpaa ga.” (Aerenakaa 4:12) Er ônov mba Adam cii ve lu mbaasorabo yô, ku ve kuma u a tôô a na ma naagh ku paan ma or môm a mi ga. Kpa Yesu yange lu or u vough, nahan uma na lu a inja sha u nan naagh a mi. (Pasalmi 49:6-9; Mbaheberu 2:9) Yange na Aôndo naagh kù mluainja u kú a lu kwagh môm a uma u vough u yange Adam ta kera la. (1 Timoteu 2:5, 6) Kwagh ne bugh se gbenda u zuan a uma u tsôron ken tar u he u Aôndo la.
11. Pase er naagh ku Yesu kura kua fatyô u wasen se tsung yô.
11 Shi ipaan la bugh se gbenda u zuan a mbamtsera mbagenev hegen je kpaa. U tesen ikyav yô, shin er se lu mbaasorabo nahan kpaa, naagh ku Yesu kura na yô se fatyô u lun a imoshima i wang sha ci u mde u asorabo. Kwagh ne hemba naagh ku Mbaiserael yange ve naan sha uile e̱r Tindi u Mose yange tese nahan la ica je. (Aerenakaa 13:38, 39; Mbaheberu 9:13, 14; 10:22) Nahan kpa, cii man i de se a isholibo sha imba gbenda ne yô, gba u se kav e̱r kwagh a gbe se a naagh ku Kristu kura tsung yô: “Aluer se kaa ser, se mba a isholibo ga yô, se mba tsughun ayol a ase tsô, mimi yô, ngu ken a vese ga. Aluer se pase asorabo ase yô, Un ngu jighjigh man u perapera Una de se asorabo man Una wanger se aferakaa kera cii.”—1 Yohane 1:8, 9.
12. Hii nan ve batisema u mirin shin mnger la i lu kwagh u hange hange sha u zuan a imoshima i wang hen Aôndo?
12 A hii nan ve mbaasorabo vea na Kristu man naagh nagh kula jighjighi? Shighe u ior mba ken derianyom u hiihii mbara ve hingir mbananjighjigh yô, ve tese ikyav i kwagh la ken igbar. Nena? Yange i er ve batisema. Sha ci u nyi? Lu sha ci u Yesu kaa ér mbahenen nav cii i er ve batisema. (Mateu 28:19, 20; Aerenakaa 8:12; 18:8) Or u iyua i Yehova a ne sha ikyev i Yesu la i mgbegha nan sha mimi yô, nana gba teman a tema ga. Nana gema sha igbendaakaa igen ken uma u nan sha er i doo la shi nana tsegha uma u nan hen Aôndo ken msen, nahan nana tese ikyav i iyoltseghan i nan la sha batisema u mirin shin mnger la. Ka sha u tesen ikyav i jighjigh u nan sha imba gbenda ne ve nana lu “sônon Aôndo imo i wanger wanger i ken ishima” la ye.—1 Peteru 3:21.
13. Aluer se kav ser se er isholibo yô, kanyi kwagh i gbe u se er sha kwagh laa, man ka sha ci u nyi?
13 Sha mimi yô, sea vande eren batisema kera je kpaa, asaren a isholibo la aa lu her. Nahan maa nyi? Apostoli Yohane kaa wener: “Mbayev av, akaa ne m ngu ngeren ne a sha u de kera eren nen isholibo ga yô. Aluer anti or nana er isholibo kpaa, se mba a Orwasen hen Ter, Yesu Kristu Orperapera. Ka Un je A lu iwom i asorabo ase ye, man ka a ase tseegh ga, kpa ka a tar cii je.” (1 Yohane 2:1, 2) Ikyav i kwagh ne yô ér hanma kwagh u se er cii, aluer se sôn Aôndo ser a̱ de se a kwaghbo yô, maa kwagh kure a kure je ve shinii? Ka nahan kpee ga. Kwagh u tamen u a ve a mde u asorabo yô, ka mgemshima. Alaghga shi a gba u iwasen ia due hen mbatamen, mba ve hembe lun a mfe ken tiônnongo u Mbakristu la. Saa se lumun ser kwagh u se er la ka u shami ga shi se vaa afanyô sha kwagh u se er la sha er se nôngo tsung se kera kimbir eren un ga yô. (Aerenakaa 3:19; Yakobu 5:13-16) Aluer se er kwagh ne yô, se fa dedoo ser Yesu una wase se shi se hide se doo a Yehova kpaa.
14. (a) Pase gbenda u vesen u naagh ku Yesu kura ku wase se la. (b) Aluer mimi je se mba a jighjigh u nan yô, kanyi se ere?
14 Naagh ku Yesu kura ku bugh gbenda u zuan a uma u tsôron sha, sha ci u “anikumuile u kpeghee,” u a lu vegher u sha uhar u vor u i er kwagh u ú ken Genese 3:15 la. (Luka 12:32; Mbagalatia 3:26-29) Shi ku bugh gbenda u zuan a uma u tsôron shin tar u paradiso sha ci u uumace mbagenev ubiliôn imôngo kpaa. (Pasalmi 37:29; Mpase 20:11, 12; 21:3, 4) Uma u tsôron ka “iwua i . . . Aôndo [a ne] ken Kristu Yesu Ter wase” yô. (Mbaromanu 6:23; Mbaefese 2:8-10) Aluer se na iyua la jighjigh shi se mba a iwuese sha imba gbenda i yange i na i la yô, se tese ikyav i kwagh ne ken igbar. Aluer se kav er Yehova yange yar tom a Yesu sha gbenda u kpilighyol sha u kuren ishima Na, man e̱r i lu hange hange u se cii se dondo angahar a Yesu kpilididi yô, se na tom u Mbakristu la ua hingir tom u hemban lun a inja ken uma wase cii. Jighjigh u nan wase una tese ikyav ken igbar ken vangertiôr u se ôron mbagenev kwagh u zege iyua i Aôndo a ne la.—Aerenakaa 20:24.
15. Mne u nan Yesu Kristu jighjigh la ne ior mba lu ken mzough nena?
15 Imba jighjigh u nan ne i ve a mzough ishima i môm! Ka sha ikyev i i man í urugh se i kporom a vese hen Yehova man Wan na kua hen ayol a ase ken tiônnongo u Kristu kpaa ye. (1 Yohane 3:23, 24) Ka i na se se ember e̱r Yehova a ii Wan na “iti i i hembe hanma iti igen cii [saa di i Aôndo tseegh], sha er hanma inyu cii i mba ve lu Sha man mba ve lu shin tar man mba ve lu shin atô u taregh kpaa, ia gure inya ken iti i Yesu yô, man hanma nombor kpaa ua pase er Yesu Kristu ka Ter je sha ci u iengem i Aôndo Ter.”—Mbafilipi 2:9-11.
Kwaghôron u Hiden Kimbir Kwagh
• Zum u Mesiya ande la, hii nan ve yange ican er ior mba ve na Mkaanem ma Aôndo jighjigh sha mimi la u kaven un ga?
• Ka akaa a nyi nahan i gbe u se er sha u tesen iwuese sha naagh ku Yesu laa?
• Ka sha igbenda i nyi nahan man naagh ku Yesu kura ku hila wase se? Kwagh ne wasen se zum u se lu eren msen hen Yehova ser a̱ de se asorabo ase la nena?
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
[Foto u sha peeji 36 la]
Yange Yesu kaa a mbahenen nav ér ve̱ tese mbagenev u kuran atindi a Aôndo
