Hell Ka Ijiir i Nyi?
Ityough 9
Hell Ka Ijiir i Nyi?
1. Sha kwagh u hell la yô ukwaghaôndo mba tesen er nyi?
IOR UMILIÔN kpishi i tese ve ken ukwaghaôndo vev er hell ka ijiir i eren ior ican. Sha kwaghôron u Encyclopœdia Britannica yô, kaa er, “Nongo u mba Roman Katoliko mba tesen er hell . . . una lu gbem sha won; ican i keregh kpaa ia bee mayange ga.” Ityesen i Mbakatoliko ne, takerada la za hemen u kaan er, “iniongo i Mbaprotestanti kpaa i lumun a i kangenaan je.” Mbahindu, Mbabudi kua Mbamuhamadu cii mba tesen er hell ka ijiir i yan ican. Sha ityesen i cieryol ne yô mba i tese ve i la mba kaan er aluer hell una lu bojiir nahan yô ve soo u teren un sha iti tsô kpaa ga.
2. Kwagh u nanden ônov ken usu la Aôndo yange hen shami nena?
2 Mpin due sha kwagh ne er: Yange Aôndo Uhembanagee gba imba ijiir i yan ican laa? Ka shami, shighe u yange Mbaiserael ve dondo sha aeren a mba ve kase ve la, ve gema nanden mbayev vev ken usu la, Aôndo yange nenge sha kwagh la nena? A pase kwagh ne ken Mkaanem nam er: “Ve maa ajiir a taven sha a Tofeti, u a lu shin Pev u Ben-hinom la, sha u vea nande ônov vev mba nomso kua mba kasev sha usu, kwagh u M ne zwa ga, man shi a nyer ken ishima Yam kpaa ga yô.”—Yeremia 7:31.
3. Ka sha ci u nyi i doo u henen nahan ga, shi Bibilo kpa i tese ga, sha u henen er Aôndo una na ior ican la?
3 Hen ase sha kwagh ne. Aluer mhen u mgbaghen ior ken usu la yange una va Aôndo ken ishima ga yô, ka a inja u henen er yange gba ijiir usu sha ciu mba ve civir un ga la? Bibilo i kaa er, “Aôndo ka dooshima je.” (1 Yohane 4:8) Mimi je Aôndo u dooshima una na ior ican gbem sha wonoo? We u er imbakwagh laa? U̱ se fan dooshima u Aôndo la yô se lumun u̱ timen ken Mkaanem nam sha u fan kwagh u i yer er hell la. Ka unô ve ze kereghe, man ka i kuma shighe nena?
SHEOL MAN HADE
4. (a) Ka asamberakaa aa ken zwa Heberu man zwa Grika a nyi i gem er “hell”? (b) Ken King James Version i gema Sheol nena?
4 Takerada u pasen atiakaa u i yer er Webster’s Dictionary la pase er ken zwa Buter yô kwagh u i yer er “hell” la ka kwagh môm sha myila u ken zwa Heberu u ka i yila er Sheol kpa ken zwa Grika i yila er Hades la. Bibilo mba ken German yô i yila “hell” er Hoelle; ken zwa u Portugis yô i yila er inferno, ken Spanish yô i yila er infierno, kpa ken zwa French yô i yila er Enfer. Abuter á á gem Authorized Version, shin King James Version la, ve gema Sheol kwa 31 er “hell,” shi kwa 31 er “uwar,” man kwa 3 er “ihyungwa.” Douay Version u Mbakatoliko gema Sheol kwa 64 er “hell.” Ruamabera u Mbakristu ken Zwa Grika (u i yer er “Ityendezwa i He”) la, kua shi King James Version gema Hade er “hell” kwa 10 sha ajiir la cii.—Mateu 11:23; 16:18; Luka 10:15; 16:23; Aerenakaa 2:27, 31; Mpase 1:18; 6:8; 20:13, 14.
5. Kanyi mpin i dugh sha kwagh u Sheol man Hade?
5 Kpa mpin ngu er: Sheol la, shin Hade ka ijiir i nyi? Er King James Version á gem ishemberti i ken zwa Heberu i Sheol la kwa tar kposo kposo nahan tese er hell, uwar kua ihyungwa cii ka kwagh môm tsô. Man aluer hell la ka uwar u or-umace yô, ua fatyô u shi lun ijiir i yan ican keregh ga. Ka shami, nahan, Sheol man Hade ka uwar shinii, ka ijiir i yan ican kereghe?
6. (a) Bibilo i tese er Sheol man Hade ka kwagh môm nena? (b) Kanyi kwagh i tese er yange Yesu lu shin Hade?
6 Cii man se na ikyar sha mpin ne yô, de se kaa wanger wanger ser Sheol u ken zwa Heberu man Hades u ken zwa Grika cii ka kwagh môm. I tese nahan aluer se nenge ken Upasalmi 16:10 ka Ruamabera u ken Zwa Heberu je la man Aerenakaa 2:31 ka Ruamabera u Mbakristu ken Zwa Grika je la, er avur a u nenge á mi sha peeji u dondon la nahan. Ver ikyav wer er Upasalmi 16:10 la i gem her er Sheol nahan, Aerenakaa 2:31 gema er Hade. Shi ver ikyav kpaa wer, Yesu Kristu yange lu shin Hade, shin hell. Ka u se na jighjigh ser yange Aôndo lu eren Kristu ican shin hell u usuu? Maiyange ga cii! Ka shin uwar yange Yesu lu ye.
7, 8. Kanyi i kaa sha kwagh u Yakob man wan na Yosev, man Yobu, i tese er Sheol ka ijiir i za yan ican ga?
7 Shighe u Yakob lu zungwen wan na u doon un ishima Yosev, u yange hen er i wua un la yô, a kaa er: “Mo me sen shin Sheol a mzungu, me za kohol wan wam.” (Genese 37:35) Nahan cii kpaa, King James Version gema Sheol heen er “uwar,” man Douay Version gema di er “hell.” Hegen yô, tile kpeghee hen ken ishima. Yakob yange na jighjigh er wan na Yosev yange yem shin ijiir i za yan ican gbem sha won, shi yange soo er una za kohol un shinii? Shin, ka u kaan er, yange Yakob gba henen tsô er wan na u doon un ishima kpe ngu shin uwar shi Yakob iyolna yange soo u kpene?
8 Een, mba dedoo mba ze shin hell u Bibilo i er kwagh shami la. Ikyav i tesen, Yobu or u dedoo, u yange lu yan ican coholoo la, á sôn Aôndo er: “Kpe ahii, ma U yerem shin Sheol [“uwar,” King James Version, “hell,” Douay Version], ma U yerem zan zan iyugh You ma i kar kera, . . . ma U shi U umbur mo!” (Yobu 14:13) Shi hen ase: Aluer Sheol ka ijiir i usu man i yan ican yô, yange Yobu ma soo er una za shimi una za lu zan zan Aôndo a va umbur unu? Yobu yange soo er ma un kpe ma un yem shin uwar sha er atsan ma á de u eren un yô.
9. (a) Mlu u mba ve lu shin Sheol la ngu nena? (b) Nahan Sheol man Hade kanyi?
9 Ken ajiir a Sheol á lu ken Bibilo cica cii bende sha kwagh u alu uma, a lu a tom u eren shin ican kpaa ga. Kpa, hanma shighe cii ka i lu sha kwagh u ku man kwagh u a lu a tom iyol ga yô. Ikyav i tesen, hen sha kwagh u Orpasenkwagh 9:10 a kaa la, er: “Hanma kwagh u uwegh ough ku zough a mi u eren yô, er un sha agee ou je, gadia ma tom shin mhen shin mfe shin kwaghfan mba shin Sheol [“uwar,” King James Version; “hell,” Douay Version] henpe u ze la ga.” Nahan ikyar i sha mpin ne wanger waeng je. Sheol man Hade cii ka ijiir i za yan ican shimi ga kpa ka uwar u or-umace. (Upasalmi 139:8) Nahan mbadedoo kua mbaaferev cii mba ze shin hell u Bibilo i er kwagh na la.
U DUEN SHIN HELL KERA
10, 11. Er nan man Yona, shighe u yange lu ken iyav mbu ishuuv la, yange kaa er un ngu shin hell?
10 Ior vea fatyô u duen shin hell kera kpa? Yô umbur kwagh u Yona la. Shighe u yange Aôndo tindi ishu sha u i va mena Yona sha er á de kpeen shin mnger ga la, Yona yange er msen ken iyav mbu ishuuv er: “M yila TER ken ican yam ne, man A ungwa imo yam; m genger imo ken iyav mbu Sheol je [“hell,” King James Version kua Douay Version (2:3)], U ungwa imo yam kpaa.”—Yona 2:2.
11 U kaan er “ken iyav mbu hell” la yange Yona ver ishima er nyi? Mimi je, iyav mbu ishuuv mbula yange lu ijiir i yan ican i usu ga. Kpa yange ma mbu hingir uwar u Yona. Yange Yesu ôr kwagh sha iyolna er: “Gadia er Yona lu ken iyav mbu zegeishu ayange atar man aime atar nahan, kape Wan u or kpaa Una tsa shin semanyaagh ayange atar man aime atar je la.”—Mateu 12:40.
12. (a) Kanyi ikyav i tese er mba ve lu shin hell mbara vea va duee? (b) Kanyi ikyav i genegh i tese er “hell” ka “wara”?
12 Yange Yesu kpe lu shin uwar ayange atar. Kpa Bibilo i kaa er: “I undu un shin hell ga . . . Ka Yesu shon je ne, Aôndo nder un ye.” (Aerenakaa 2:31, 32, King James Version) Shi sha mne u Aôndo yô i nder Yona shin hell, shin pe lu er ka uwar na la. Kwagh ne er zum u ishu la za sua un sha tar la. Een, ior vea fatyô u duen kera shin hell! Kwagh u nan ishima msaanyol je yô ka ityendezwa i i kaa er hell (Hade) una due a mbakpenev mba ve lu shin a na mbara kera la. Á fatyô u nengen á kwagh ne ken Mpase 20:13, i kaa her er: “Zegemnger na mbakpenev mba ve lu shin a na la; man Ku kua hell [Hades] kpaa na mbakpenev mba ve lu shin ve la: I ôr hanmaor ijir sha aeren a nan seer seer.”—King James Version.
GEHENA MAN BERUSU
13. Kanyi ishemberkwagh i ken zwa Grika i lu ajiir 12 ken Bibilo i King James Version a gem er “hell” laa?
13 Kpa orgenegh nana venda, nana kaa er: ‘Bibilo i ôr kwagh u igyamusu kua berusu. Kwagh ne tese er hell ka ijiir i yan ican ga zee?’ Ka mimi, mbamgem mba Bibilo mbagenev, anza er King James Version nahan, ôr kwagh u “igyamusu” man u “kenden or shin hell, ken usu u pirin mayange ga la.” (Mateu 5:22; Marku 9:45) Kohol cii yô avur nga 12 ken Ruamabera u Mbakristu ken Zwa Grika hen ape King James Version a gem er “hell” kpa i lu Gehenna ken zwa Grika la. Nahan Gehena la ka ijiir i yan ican, kpa Hade yô i gema er “hell” man inja na er uwar shinii?
14. Gehena kanyi, shi kanyi yange i eren hen ijiir shono?
14 Iwanger tese er Sheol u ken zwa Heberu man Hades u ken zwa Grika cii inja na er uwar. Ka shami, nahan Gehena inja na er nyi? Ken Ruamabera u ken Zwa Heberu yô Gehena ka “pev u Hinom.” Umbur, Hinom ka iti i pev u yange lu ken won gar u Yerusalem hen ape ngise Mbaiserael kôron mbayev vev naan naagh a mi ken usu yô. Shighe ze yô, Tor u dedoo Yoshia nzughul a pev la nahan ian kera lu i shi eren imbakwagh i cieryol la heregh ga. (2 Utor 23:10) I gema ijiir la hingir ijiir i haan ukpôtukpôtu, shin, ihyôghonough.
15. (a) Sha ayange aa Yesu la, Gehena yange lu ijiir i eren nyi hereghe? (b) Kanyi yange i gbihin her ga?
15 Nahan shighe u Yesu lu shin tar ne heregh la Gehena lu ijiir i mba ken gar u Yerusalem yange ve haan ihyôghonough heregh yô. Usu pirin her mayange ga sha ci u mnungwa u (sulfur) shami la sha u seer tahav mbu usuv. Smith’s Dictionary of the Bible, Tihi u 1 la, pase er: “Ijiir la hingir i mba ken gar haan ihyôghonough [ukpôtukpôtu] heregh, akom a mbaaferev, kua akuhwe a inyam, man hanma injakwagh i hôngorough cii i haan heregh.” Kpa akaa a uma yô, i gbihin heregh ga.
16. Kanyi ikyav i lu i tesen er Gehena yange lu ikyav i mtim u tsôronô?
16 Er mba ken Yerusalem yange ve fa mlu u ijiir ve i uihyôugh la yô, yange ve kav kwagh u yange Yesu ôr a mbahemenev mba ukwaghaôndo mbaiferev mbara yô er: “Ne iyô, ne ônov mba igbindev! Né er nan man né war ibo i nan i ken gehena la?” (Mateu 23:33) Kwaghôron u Yesu tese er ka u eren mbahemenev mba ukwaghaôndo mbara ican i sha kwaviyolough kpee ga. Sha ciu, shighe u Mbaiserael lu mgbaghen ônov vev uma shin pev shon la, Aôndo yange kaa er imbakwagh i cieryol ngila i va un ken ishima tsô kpaa ga! Nahan Yesu yange lu ôron kwagh u mtim u tsôron la tesen á tese ikyav sha akaa a ken Gehena di tsô. Yange lu pasen er mbahemenev mba ukwaghaôndo mbaiferev mbara kuma mba á nder ve shin ku ga. Mba yange ve lu ungwan kwaghôron u Yesu la ve kav er mba i gbihi ve ken Gehena mbara, á tim ve gbem sha won, vough er ihyôghonough mbila nahan.
17. “Berusu” kanyi, shi ikyav i tesen kwagh ne kanyi?
17 Kpa, sha kwagh u “berusu” u Bibilo i er kwagh na ken takerada u Mpase la ye? Ka kwagh môm tsô er kwagh u Gehena la nahan. Inja na yô ka ku u tsôron, shin mtim, kpa ka ican i yan i sha iyol ga. Ver ikyav er Bibilo i kaa ken Mpase 20:14 yô: “Ku man Hade [“hell,” King James Version, Douay Version] yô, i kende ve ken berusu. Ka ku u sha uhar, ka berusu je la.” Een, berusu la inja na er “ku u sha uhar,” ú mnder á kera lu mayange ga la. Cimin ga “ber” ne ka ikyav, sha ciu ku man hell (Hade) cii i kende ve keregh. A fatyô u kenden ku man hell ken usu nahan ga. Kpa á fatyô u been a ve kera, shin, timin ve.
18. U kaan er a va er Diabolo ican gbem sha won ken “berusu” la inja na nena?
18 ‘Nahan cii kpaa Bibilo i kaa er á er Diabolo ican gbem sha won ken berusu,’ kape orgenegh nana kaa la. (Mpase 20:10) Inja na nena? Shighe u Yesu lu shin tar ne la ashighe kpishi yange i yilan mba wuhen ior mbara er “mbaeren ior ican.” Môm ken anzaakaa a Yesu la á ôr kwagh u orgenegh er: “Nahan ter na la yuwe, a gema a na un sha ikev i mbaeren ior ican la, er saa una kimbi injô i a ye un cii ve.” (Mateu 18:34) Er mba á kende ve ken “berusu” mbara ve lu ken “ku u sha uhar” u, mnder á kera lu ga la yô, ka di tsô er i wuhe ve ken ku u tsôron nahan. Vea lu ken ku er mbá sha ikyev i mba wuhen ior mbara nahan gbem sha won. Er se vande nengen nahan, ka u eren mbaaferev mbara ican i sha iyol ga, sha ciu, ka or á kpe yô, nan kera ngu mape ga. Nan kera fa makwaghfan môm ga.
ORNYAR MAN LASARU
19. Se fa ser mkaanem ma Yesu sha kwagh u orinyar man Lasaru ka injakwagh sha nyi?
19 Môm ken anzaakaa a yange Yesu ôr la, a ver ishima nena, zum u yange kaa er: “Tsô or u sônon la va kpe, mbatyomov mba Shaav tôô un, za a mi ken ikum i Aberaham. Ornyar la kpaa kpe, i ii un. Er ican lu eren un ken Hade [“hell,” King James Version] kpishi yô, a kende ashe sha, a nenge a Aberaham ken ica a Lasaru sha ikum” la? (Luka 16:19-31) Er se vande nengen nahan, Hade ka uwar ú or-umace, ka ijiir i za yan á ya ican ga, nahan, cimin ga yange Yesu lu ôron a ôr injakwagh tsô. Ikyav i genegh ngi i tesen er kwaghôron la lu injakwagh tseegh tsô yô: Hell la ngu kyua u̱ or á fatyô u ôron kwagh a orgenegh shaala jim yôô? Shi, aluer ornyar la yange lu hian ken usu yô, á hii nan Aberaham una tindi Lasaru er á za sur un nombor sha anibermnger u sha ityough ki hôwe? Ka injakwagh i nyi jim yange Yesu lu ôron heene?
20. Inja i injakwagh sha kwagh u (a) orinyar kanyi? (b) Lasaru ye? (c) ku u hanmô ve la ye? (d) atsan a orinyar la di inja na nena?
20 Ken injakwagh ne ornyar la tile sha ityough ki mbahemenev mba ukwaghaôndo mbaimangerev mba yange ve venda Yesu shi ve wua un kpaa la. Lasaru tile sha ityough ki atsanaior a yange ve ngohol Wan u Aôndo la. Ku u ornyar man Lasaru tese ikyav i mgem ken uuma vev. Mgem ne yange lu shighe u Yesu lu nan mba ve til sha ityough ki Lasaru mbara kwaghyan u ken jijingi, mba Aberaham u Vesen, Yehova Aôndo lumun ve la. Hen shighe la je mbahemenev mba ukwaghaôndo mbaaiev mbara kpa “kpe” sha kwagh u mlumun u Aôndo. Kpa er i vende mban yô, ve hingir mba yan ican zum u mbadondon mba Kristu lu pasen ityom ve i ifer la ken igbar yô. (Aerenakaa 7:51-57) Injakwagh ne tese er mbakpenev mbagenev mba yan ican mape ken hell u yeghen usu ga.
ATESEN A DIABOLO
21. (a) Ka mbaaie mba nyi Diabolo a samber ami? (b) Ka sha nyi se fatyô u kaan ser ityesen i purgatori ka aie?
21 Ka Diabolo yange kaa a Ifa ye er: “U kpe je ga.” (Genese 3:4; Mpase 12:9) Kpa kpe keng; ma vegher na shí uma mape ga. Ka Diabolo yange va a aie sha kwagh u or á kpe kpa uma u nan yô una kpe ga la ye. Shi ka aie la môm tsô, u̱ Diabolo á lu samber a mi, u̱ i kaan er mbaaferev yô uuma vev yem mba ken atse mape shin ken purgatori ye. Er Bibilo i tese wanger wanger er mbakpenev fa makwagh ga yô, atesen ne cii ka a mimi ga. Ishemberti i i yer er “purgatori” ne man mhen u sha kwagh u purgatori ne cii a zua ami ken Bibilo ga.
22. (a) Se hen nyi ken ityough kinii? (b) Kwaghfan ne va a nyi ken a wee?
22 Kwagh u se nenge yô hell (Sheol, shin Hade cii) ka ijiir i mbakpenev ve memen ve keghen mnder u shin ku yô. Mba dedoo kua mbabov kpaa mba ze shimi, sha u za keghen mnder u shin ku. Shi kwagh u se hen yô Gehena ka ijiir i yan ican ga, kpa Bibilo i tese ikyav i mtim u tsôron sha á na di tsô. Vough er, “berusu” kpaa i lu ma ijiir i usu ga, kpa i lu ikyav i “ku u sha uhar” ú ú lu á mnder shio la nahan. Hell a fatyô u lun ijiir i eren ior ican shimi ga sha ciu injakwagh la yange i va Aôndo ken ishima tsô kpaa ga. Kwagh u seer shami yô, ká un né, u eren or ican gbem sha won sha ciu yange nan er maifer hen tar ne sha aninyomov kpeghee la kpa tese ijirôron i vough ga. Doo u fan mimi sha kwagh u mbakpenev tsô! Or á fatyô u duen kera ken mcie kua mhen u sha mlan la cii.—Yohane 8:32.
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
[Box on page 83]
“Sheol” u ken zwa Heberu man “Hade” u ken zwa Grika cii ka kwagh môm
Upasalmi 16:10
10 Gadia U undu uma wam shin Sheol ga;
man shi U de Wer, un u i doo U a na la a̱ nenge a ijiir i mtim ga.
31 nahan yô, a tsenganengen ken hemen a ôr kwagh u mnder u Kristu er, i undu Un shin Hade ga, iyol Na kpaa i nenge a mhee ga.
[Foto u sha peeji 84, 85 la]
Er ishu mena un kera la, ka sha ci u nyi yange Yona kaa er: ‘M genger imo ken iyav mbu hell je’?
[Foto u sha peeji 86 la]
Gehena yange lu pev u ken won gar u Yerusalem. Yange lu ikyav i mtim u tsôron
