U Hingir sha Ikyev i Gomoti u Aôndo
Ityough 15
U Hingir sha Ikyev i Gomoti u Aôndo
1, 2. Kanyi i lu i u er sha u hingir sha ikyev i gomoti u Aôndo?
U SOO u va lun uma gbem sha won shin tar sha ikyev i gomoti u Aôndo kpa? Hanmaor u nan lu sha mar u nan yô nana ná ikyar er, Een! Akaa a kpilighyol a nan iember aa lu. Kpa u ngohol á yô ka kwagh u gban nalegh uwegh ough tsô kaan wer: ‘Msoo u lun or sha ikyev i gomoti u Aôndo’ ga. Kwagh ngu hemba nahan.
2 Ikyav i tesen, alaghga hangeu u hingir or u ken tar u genegh. Kpa u kwagh a lu nahan yô, akaa nga a gomoti u tar la una soo er we u er kpee yô. Kpa cii man ú er kwagh shami yô, saa ú hen kwagh sha akaa la. Nahan ka kwagh môm, gba u ú hen akaa a Aôndo a soo er mba i hange ve u lun ior i gomoti na vea er la. Man ka hange hange u lun a akaa ne.
KWAGHFAN U I SOO LA
3. Kanyi tamen kwagh or a er sha u hingir sha ikyev i gomoti u Aôndo?
3 Kwagh u vesen u genegh u or u i sar nan ape lun ken gomoti u Aôndo nana lu a mi yô ka u zuan a kwaghfan u “zwa” na la. Mimi je kwagh ne ngu a inja. Ugomoti mbatarev mbagenev kpaa ka ve soo er aluer ior soo u hingir ior mba tar ve yô saa vea fa u lamen zwa u tar la. Nahan, ka hanma “zwa” mba ve soo u zuan a uma ken gomoti u Aôndo vea hene?
4. Ka “zwa u wang” u nyi ior i Aôndo ia hen keng-e?
4 Yô ver ase ikyav sha kwagh u Yehova a kaa sha kwagh ne ken Mkaanem nam yô, ka Bibilo je la er: “Gadia hen shighe la Me gema zwa u ior ua hingir zwa u wang, sha u ve cii ve̱ yila sha iti i TER, man ve̱ er Un tom sha ishima i môm yô.” (Sefania 3:9) “Zwa u wang” ne ka mimi u Aôndo u a lu ken Bibilo la. Kpa jim je yô, ka mimi u sha kwagh u gomoti u Tartor u Aôndo la. Nahan u hingir sha ikyev i gomoti u Aôndo yô, saa u hen “zwa” ne keng sha u zuan a kwaghfan u Yehova man iyolwan i sha kwagh u Tartor na la.—Mbakolose 1:9, 10; Anzaakaa 2:1-5.
5. (a) Kanyi i gbe u se fa sha kwagh u gomoti u Aôndo? (b) Kanyi kwaghfan se̱ lu a mi sha er se zua aa uma u tsôronô?
5 Nyian ugomoti mbagenev ka ve soo er mbara mba i sar ve pe hingir ior i tar u genegh la yô, saa vea lu a kwaghfan sha kwagh u gomoti u tar la, man shi sha er ve sôron tar ve kpaa yô. Kape i lu je la, we kpaa gba u ú fa anzaakaa a sha kwagh u gomoti u Aôndo aluer wea soo u va lun keregh yô. Kwaghfan ne una hemen we u zan ken uma u tsôron. Shighe u lu sônon Ter na la, Yesu kaa er: “Man uma u tsôron yô, ka u ve̱ fa U, We Aôndo u mimi tswen, man shi Un u U tinidi la, ka Yesu Kristu.”—Yohane 17:3.
6. (a) Ka mbampin mba nyi mba ve lu sha ikyev i gomoti u Aôndo vea na ikyar shamini? (b) U fatyô u nan ikyar shami?
6 Aluer wea vande henen takerada ne ken ityouv mbi ken jime mbila yô, hegen kuma u ma u zough a kwaghfan u hange hange ne. U zua ami kpa? U fatyô u tesen wer u zua a mi, sha u nan ikyar sha mbampin mban: Ka hanma shighe yange Aôndo hii u ôron kwagh u gomoti u Tartor na laa? Ka unô ngise ve civir Aôndo shi ve lu nengen ken hemen u va lun ior nav shin tar nee? Gomoti u Aôndo la una lu a mbahemenev shin utor u me? Utor mban vea tema hana? Ka unô yange i vande tsuwan ve u lun utor ken gomoti u Aôndo nee? Yange Yesu tese mkom na u lun tor u dedoo nena? Nahan kpaa, u lun sha ikyev i gomoti u Aôndo la, kwagh ngu hemba u zuan a kwaghfan shami tseegh tsô la.
I SOO IEREN I PERAPERA
7. Sha kwagh u ugomoti mbatarev yô, akaa aa i soo hen mba vea lu ker la nga kposo kposo nena?
7 Nyian kpaa ugomoti ka ve soo er ior vev ma ve lu a inja i dedoo. Ikyav i tesen, alaghga vea kaa er hanma or nana er kwase môm vough kwase di kpaa nana lu sha or môm tseegh. Kpa ugomoti mbagenev mba a atindi a ve kposo. Ve na ior vev ian i eren kasev kpishi. Nahan ka inja i nyi i soo er ior mba ve soo u lun ken gomoti u Aôndo ve̱ lu a mi? Sha kwagh u ivesegh yô Aôndo kaa er nyi sha gbenda u u hembedoon laa?
8. (a) Aôndo wa tindi sha kwagh u ivesegh er nyi? (b) Idya kanyi, man Aôndo kaa sha kwagh u i er nyi?
8 Sha hiihii la je Yehova yange tese ieren i vough sha kwagh u ivesegh zum u á na Adam kwase môm tseegh la. Aôndo kaa er: “Ka sha ci u nahan man or ka nan undu ter u nan kua ngô u nan, nan var ken kwase u nan, ve hingir iyôgh i môm ye.” (Genese 2:21-24) Yange Yesu pase er ka kwagh u vough u Mbakristu vea er je la. (Mateu 19:4-6) Er mba ve zough ivese mbara ve hingir “iyôgh i môm” yô, vea hee ivaa ve aluer ve za yav a orgenegh yô. Imba ieren ne mba yer i er idya, man Aôndo kaa er una tsaha mbadyarev kpee je.—Mbaheberu 13:4; Malaki 3:5.
9. (a) Sha ieren i mba ve er ivese ga kpa ve yaven ikyagh imôm la mnenge u Aôndo ngu nena? (b) Kanyi i lu ijimba?
9 Sha vegher u genegh yô, mbagenev mba tse ijiir i môm shi mba yaven ayolave, a ivese i zuan shio. Nahan cii kpaa, Aôndo yange wa ken ishima er nomsoor kua kwase mba ve lu a zua ivese ga yô ve̱ luun kôôsôô nahan sha u karen ayolave ga. Nahan u tsan ijiir i môm a ivese i zuan shio la ka isholibo sha ishigh ki Aôndo, un u á ver ivese la. Mba yer imba ieren ne er ijimba. Ijimba i eren ka u yaven a or u nan zough ivese a we ga yô. Man Bibilo i kaa er: “Gadia ishima i Aôndo yô, ka i ne, . . . nyagh nen ijimba.” (1 Mbatesalonika 4:3-5, NW ) Sha kwagh ne yô or u nan lu a er kwase ga man nan yav a kwase yô nan er kwaghbo.
10. Ka aeren a genegh a nyi Aôndo a soo ga?
10 Nyian ne nomsombaiorov kua kasev kpaa mba yaven a ayol a ve—ka u nomso yaven a nomso shi kasev yaven a kasev je la. Mba yer ambaaior la er mba yaven a ayolave. Kpa kasev mba ve eren nahan la mba yer ve er Kasev mba yaven a kasev. Kpa Mkaanem ma Aôndo kaa er kwagh u ve eren la ka shami ga, sha ci u ka kwagh u “kunya.” (Mbaromanu 1:26, 27) Shi ka tindi u peren sha ishigh ki Aôndo aluer or yav a zendeinya yô. (Levitiku 18:23) Hanmaor u nan soo u lun sha ikyev i gomoti u Aôndo cii saa nana de aeren a hôngorough ne.
11. (a) Mnenge u Aôndo sha kwagh u msôrom ma man ngu nena? (b) Sha kwagh u mkpeyol yô mba ve soo u lun sha ikyev i gomoti u Aôndo mbara ka aeren a nyi vea palegh keng-e?
11 Wain u man, shin bia shin msôrom cii ka kwaghbo sha ishigh ki Aôndo ga aluer or ma akuma-kuma yô. Ka mimi, Bibilo i kaa er wain u man kpeghee tseegh la ma wasen iyol keregh. (Upasalmi 104:15; 1 Timoteu 5:23) Kpa u hunden msôron yô ka kwaghbo sha ishigh ki Aôndo, shin u lun ken mbamkombo mbagurgur hen ape ior ve eren akaa a hôngorough la. (Mbaefese 5:18; 1 Peteru 4:3, 4) U man msôrom ma taver er á hunde shin i “saan iyol” la, ior kpishi nyôr u man icimbiv mbi taver atô kposo kposo sha ityôkwagh ne. Mbagenev mba me ikya shin taav, mbagenev mba ye ikye i kon u betel shin ikya i koka, angan cii ka sha u zuan a msaanyol. Kpa akaa ne ka a na ayolave a kera lu waeng ga shi ka a vihi mkpeiyol ve kpaa. Nahan aluer a sar u u lun sha ikyev i gomoti u Aôndo yô, saa u haa ucôvcôv mbaakaav mban kera keng.—2 Mbakorinte 7:1.
12. (a) Ka aeren a genegh a nyi a lu u peren atindi aa Aôndo? (b) Or u nan eren ambaakaa ne, a er nan man Aôndo a lumun a nanaa?
12 Ugomoti mba iorov vea lumun ior mbahev mba ve lu aferaior ga. Man Yehova hemba ngun tsenger tsenger cii. A soo er se “zenden tsembelee sha akaa cii.” (Mbaheberu 13:18) Aluer ior ve kura atindi a Aôndo ga yô, á de er ve̱ nyôr ken tartor na la ga. Nyian ior mba tesen sha ashe er ve mba mbamimi, kpa mba peren atindi kpishi. Nahan kpaa, Aôndo ngu nengen akaa ne cii. Or á fatyô u tsughun un ga. (Mbaheberu 4:13; Anzaakaa 15:3; Mbagalatia 6:7, 8) Nahan Yehova una nenge er mba ve peren atindi a na cii, er sha kwagh u aie u eren man iv cii, vea lu ken gomoti na ga. (Mbaefese 4:25, 28; Mpase 21:8) Kpa Aôndo ngu a ishima i wan shi den kwaghbo kpaa. Nahan aluer iferor nan gbihi aerenakaa a bo nan ngu eren akaa a doon yô, Aôndo una ngohol nan.—Yesaia 55:7.
13. Mbacivir Aôndo vea nenge sha atindi a ugomoti mbatarev nena?
13 Kpa u kuran atindi a ugomoti mbatarev ye? Ken ashighe a ugomoti mban ve hila lu ne cii, Aôndo soo er mba ve civir un yô ve̱ ungwan imo i ‘tahav mbu ve lu ve sha ikev’ mbara. I ta ve kpandegh, shin aluer inyaregh ki á ngee shin aluer or nenge mba eren a inyaregh ki kpandegh kila sha inja ga je kpaa. Shi, i waan atindi a ugomoti kpa ikyo. (Mbaromanu 13:1, 7; Titu 3:1) Kpa kwagh u i we keregh ga yô ka shighe u ikyo i wan sha tindi ve la ia na or u peren tindi u Aôndo yô. Aluer gba u kwagh a lu nahan yô, er Peteru kua mbaapostoli mbagenev yange ve kaa nahan: “Ka u sé hemba ungwan imo i Aôndo keng a imo i ior.”—Aerenakaa 5:29.
14. Se tese ser se mba aa mnenge u Aôndo sha u wan uma ikyo nena?
14 Aôndo wa uma ikyo kpishi je. Mba i hange ve u lun sha ikyev i gomoti na yô gba u vea kav kwagh ne. Wanger dedoo, iwoo-or ka kwaghbo sha ishigh ki Aôndo. Kpa ihyom i kôron ka i za due ken iwoo-or, man aluer or ngu zan hemen u kôron orgenegh ihyom yô nan kuma u lun sha ikyev i gomoti u Aôndo ga. (1 Yohane 3:15) Shi ka a inja, u yaren tom sha akaa a Bibilo i kaa ken Yesaia 2:4 la ér se de tee akaa a tswam sha u wuan mba ve we ndor a vese la ga. Shi Mkaanem ma Aôndo kaa er uma u wanikyundan u a lu ken iyav mbu ngô na heregh la kpaa ka kwagh u injaa hen Yehova. (Ekesodu 21:22, 23; Upasalmi 127:3) Nahan cii kpaa hanma inyom ka i dugh iyav i kuma umiliôn kpishi. U timin uma sha imbagbenda ne ka u peren tindi u Aôndo, sha ci u wan u a lu ngô na ken sagh la kpaa ka or-uma nahan gba u á tim un ga.
15. Ka atindi a Tor u Aôndo a nyi mba ve lu sha ikyev i Tartor la vea kura keng-e?
15 Nahan cii kpaa, hen mba ve soo u va lun sha ikyev i gomoti u Aôndo la yô, u den u eren kwaghbo shin hwanger tseegh kuma ga, kwagh u genegh kpa ngu. Ka u vea nôngo u lun a erdoo man shi u eren akaa a doon sha ci u mbagenev kpaa. Gba u vea lu a ieren i mciviraôndo u Tor, Yesu Kristu, yange na la er: “Akaa cii a i sar ne ka ior ve̱ er ne yô, ne kpaa er nen ve di nahan je.” (Mateu 7:12) Yange Kristu ver se ikyav sha u tesen dooshima hen mbagenev kpaa. Shi a na uma na sha ci u uumace, shi a na mbadondon un tindi er: “Doo nen ayol a en yô; er ne doom ishima nahan.” (Yohane 13:34; 1 Yohane 3:16) Ka inja dooshima i lun a mi hen mbagenev shi wan ikyo sha ci u mbagenev kpaa la ia na uma una saaniyol ken mtemtor u tartor u Aôndo ye.—Yakobu 2:8.
16, 17. (a) Ka atôakaa a dedoo a nyi i doo u geman uma wase sha u eren akaa a Aôndo a soo? (b) Ka sha nyi se fe ser se fatyô u gemana?
16 Bibilo i tese er saa ior vea gema uuma vev sha er vea kuma u lun sha ikyev i gomoti u Aôndo yô. (Mbaefese 4:20-24) U ngu nôngon sha u geman mbamlu ou kpa? Doo u ú nôngo kpogholoo u eren nahan! Sha ci u nyi? Inja na yô ka u we zuan a mkpeyol sha anyom kpeghee sha ikyev i ugomoti mbatarev mban ga. Ka nahan ga, kpa ú va zua a uma u tsôron ken mkpeyol shin tar u paradiso ken mtemtor u gomoti u Aôndo!
17 Hegen je kpaa, aluer u yar tom sha akaa a Aôndo á soo la vough yô, á hemba saan we iyol. Kpa alaghga a gba u ú gema aeren a ou la. Ior kpishi, kpishi je mba ngise ve lu a tswam iyol shin mba eren hua kpaa ve gema. Shi mba eren ijimba, mba eren idya, mba yaven a ayolave, mbahunden msôrom, mbawuanior, mbaiv, mba icimbiv mbi taver mbi ye tor sha a ve kua mba man ityu cii ve gema mbamlu vev. Ve yar tom shami taveraa seer sha iwasen i Aôndo kpaa. (1 Mbakorinte 6:9-11; Mbakolose 3:5-9) Nahan aluer taver we u geman mbamlu ou mbara sha u eren akaa a Aôndo a soo la yô, de kera gbe uwer ga. U fatyô kpee je!
MIMI KEN GOMOTI U AÔNDO
18. Ka sha gbenda u tseer tseer u nyi Aôndo a soo er se tese mtile wase ken vegher u tartor na?
18 I de lu kwagh u kpilighyol ga aluer Yehova Aôndo soo er mba ve lu unav cii gba u vea yar tom sha u wasen gomoti u Tartor na la sha mimi yô. Ugomoti mbatarev kpaa ka kwagh u ka ve soo hen ior vev je la. Kpa ka sha gbenda u tseer tseer u nyi Aôndo a soo msuwe u sha mimi laa? Ka sha u ior nav ve tôô ikyav mbi numuv sha u nôngon sha ci u tartor na la shinii? Ei. Kpa, vough di er Yesu Kristu kua mbadondon nav mba tsuaa mbara yange ve eren nahan, ka u ve̱ lu mba ôron kwagh shin mba pasen kwagh u tartor u Aôndo sha mimi. (Mateu 4:17; 10:5-7; 24:14) Ka ishima i Yehova u hanmaor ma nan fe kwagh u á lu tartor na jim yô man sha er i lu u ua fatyô u sôron mbamzeiyol mba or-umace nahan. Akaa a u hen ken Mkaanem ma Aôndo la ú pase anmgbianev ou, shin ahuraior a ou kua mbagenev kpa? Ka ishima i Aôndo i u er nahan.—Mbaromanu 10:10; 1 Peteru 3:15.
19. (a) Ka sha ciu nyi se kegh iyol u zuan a tôvaican shighe u se lu lamen a ior sha kwagh u tartor u Aôndo? (b) Ka mbampin mba nyi i gbe u ú na ikyar shami keng-e?
19 Yange gba u Kristu man mbadondon nav mba tsuaa mbara vea zuan a ishima i taver sha u lamen a ior sha kwagh u Tartor la, sha ci u yange ve zuan a mbaahendanev hanma shighe cii. (Aerenakaa 5:41, 42) Nyian kpaa kape i lu je la. Tar u Diabolo a lu tor u u ne u soo er i pase loho u dedoo u Tartor la ga. Nahan ka mbampin mba ve lu je ne: Ka han we u tili? Ú suwe tartor u Aôndo sha mimi kpa? Ishima na yô ka u i er shiada taveraa sha kwagh u Tartor na la man mkur una kuma ye. We ú er tom ú eren shiade ne kpa?
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
[Foto u sha peeji 128 la]
Mba ve hingir sha ikyev i gomoti u Aôndo yô saa vea fa kwagh na keng
[Pictures on page 131 la]
Mba ve lu sha ikyev i gomoti u Aôndo yô saa vea palegh ityom i Aôndo a soo ga la
[Foto u sha peeji 133 la]
Mba ve lu sha ikyev i gomoti u Aôndo yô saa vea pase mbagenev kpaa kwagh u ú
