Ityough 27

U Zuan a Iwasen ken Msen u Eren

1. Kanyi iwasen i doo u se zua ami hen Aôndo, man se zua a mi nena?

U LUN WAENG sha mlu u tar u ifer ne yô, gba u Mbakristu vea zuan a iwasen ken msen u eren. Yesu yange kaa er: “Ter u a lu sha la [una] na mba ve sen un la icighan jijingi.” (Luka 11:13, NW ) Se soo icighan jijingi u Aôndo, shin tahav nav mbula, vough er se soo u henen Mkaanem nam shi kohol a nongoior na nahan. Kpa u ngohol icighan jijingi la yô, saa se sôn keng.

2. (a) Msen kanyi? (b) Ka anza a msen kposo kposo anyi alu? (c) Msen ngu aa inja sha ci u nyi?

² Msen ka kwaghôron u civirigh hen Aôndo. A fatyô u lun sha gbenda u pinen a pine, er shighe u i lu pinen Aôndo akaa nahan. Kpa shi msen la afatyô u lun mkaanem ma nan ishughun shin iwuese hen Aôndo. (1 Kroniku 29:10-13) Sha er mlu wase a Ter wase u sha la á lu u doon yô, saa se lamen a na ken msen hanma shighe. (Mbaromanu 12:12; Mbaefese 6:18) Tahav nav mbu saa se pine, man se zua a mi la, mbua taver se ishima u eren ishima na aluer Satan kua tar na ne ua va a atsan man ameen sha a vese je kpaa.—1 Mbakorinte 10:13; Mbaefese 3:20.

3. (a) Kanyi agee se zua a mi hen Aôndo? (b) Ka nena tseegh se tile ken mlu u dedoo aa Aôndo?

³ Alaghga u ngu nôngon kpogholoo sha u gbihin inja shin ieren i Aôndo a lumun a mi ga yô kera. Aluer ka nahan yô, pine Yehova iwasen. Za hen a na ken msen. Apostoli Paulu yange er nahan, shi a nger er: “M ngu a agee a eren akaa cii je ken Un u A taver mo ne.” (Mbafilipi 4:13; Upasalmi 55:22; 121:1, 2) Kwase u genegh u yange hingir waeng sha gbenda u jimbagh yô kaa er: “Ka un tseegh a lu a agee a wasen we u duen kera ken imba ian la ye. Gba u u lu vea Yehova jim jim, man gbenda u lun vea na yô ka msen u eren tseegh.”

4. Yange orgenegh zua a agee a den ityu i man nena?

 ⁴ Kpa alaghga orgenegh nana kaa er: ‘M sôn Aôndo iwasen ashie kpishi je, kpa mngu fanityô u den ifer i eren ga.’ Mba man ityu mba ôron nahan. Yange i pine imba or la nahan er: “U eren msen hanma shighee?” yô a na ikyar er: “Ka i lu aikighe cii man myav ye, shi zum u mea nder pepe, shi shighe u mea vôr mea ma ityu yô, shi m kaa a Yehova mer mzungwe kpishi sha kwaghbo u m er la.” Ijende na di kaa er: “Shighe u ú soo iwasen i Aôndo jim yô ka zum u i lu saren we pe man ityu la, shin ka nahan ga? Ka shighe la i doo u ú sôn Yehova wer á seer we tahav ye.” Er yange or ne eren nahan yô, a zua a iwasen i den u man ityu.

5. (a) Kanyi i gbe i u lu a mi sha u civir Aôndo sha injaa? (b) Kanyi i tese er ican ka i lu shighe u or ka nana de tom u isholibo?

⁵ Kpa ka u kaan er u sônon Aôndo, shi u henen Mkaanem nam man u kohol a nongoior na u shin tar ne la, á hingir we peesa u eren kwagh u dedoo ga. Tom ngu shami; een, ka ityav mbi nôngon taveraa, mbi alaghga ican i yan kpaa ia lu shami yô. (1 Mbakorinte 9:27) Anza a doon ga la ka a va a isharen i cieryol i bo kpishi. Nahan ican i yan ka i va zum u ka or a de tom u ifer yô. We u lumun u yan ican sha er u er kwagh u lun vough kpa?—1 Peteru 2:20, 21.

MBAMSEN MBA AÔNDO A ONGU YÔ

6. (a) Hii nan ka i taver mbagenev u eren msene? (b) Kanyi i doo u se er sha u i ungwa mbamsen aseva?

⁶ Ior kpishi ka í taver ve u eren msen. “Ican ka i nam kpishi je u sônon or u me fatyô u nengen a nan mayange ga la.” Kape gumkwase u genegh pase iyolna la. Er ma or nan lu a nenge a Aôndo ga yô, saa sha jighjigh u nan man se sôn Aôndo una ungwa se ye. Saa se na jighjigh ser Yehova ngu jim shi una fatyô u nan se kwagh u se pin la. (Mbaheberu 11:6) Aluer se mba a imba jighjigh i nan ngila yô, shi aluer se kporom a Aôndo a ishima i mimi yô, se fatyô u lun a vangertiôr ser una wase se. (Marku 9:23) Shin er tor shoja u Roma Korneliu, yange lu a nyôr ken nongoior u Aôndo ga je kpaa, er yange sôn Aôndo sha ishima i mimi ér a tese un gbenda yô, Aôndo ungwa msen na.—Aerenakaa 10:30-33.

7. (a) Ka mbamsen mba nyi ve doo Aôndo ishima? (b) Ka mbamsen mba nyi Aôndo á ungwa ve ga?

⁷ Ka kwagh u taver ior mbagenev u pasen ayolave sha kwaghôron. Nahan cii kpaa, kwagh ne a de yangen ve u lamen aa Aôndo ken  msen ga. Se fatyô u lun a vangertiôr ser á fa mbamgbe asev shi a kav kwagh u se soo u sônon la kpaa. (Mateu 6:8) Hen ase sha kwagh ne: U hembe kaven kwaghôron u wanye sha nyi—ka sha kwaghôron na u cimin ga, a ishughun i mimi la shinii ka kwagh u or nan tam nan we un er a ôr laa? Kape se kpaa Ter wase u sha a hembe wuese se sha kwaghôron wase u cimin ga man u mimi je la. (Yakobu 4:6; Luka 18:9-14) Iver a ver mkaanem ma ôron ga shi i ver a ver zwa u kwaghaôndo u ôron kpaa ga. Shi una ver ato hen mba ve ver a ver shin ve lamen sha ikyenge i gengeseiyol sha u i doo mbagenev, shin mba zeren kimbir kwagh môm gbem sha mimi shio la kpaa ga.—Mateu 6:5, 7.

8. (a) Kanyi ikyav i tese er Aôndo una fatyô u ungwan mbamsen mba shin ishima? (b) Bibilo i tese er ma gbenda ngu shin ijiir i saa se tile shin se tema man se er msen yôô?

⁸ Shin aluer wea sôn shin ishima kpaa, Aôndo una fatyô u ungwan. Yange Nehemia er nahan, kpa Aôndo yange yar tom sha msen na u mimi la, Hana kpa lu nahan. (Nehemia 2:4-8; 1 Samuel 1:11-13, 19, 20) Shi ka mtem wou shighe u ú lu eren msen la i lu  kwagh u hemban lun u vesen ga. U fatyô u teman er u soo cii kpa u er msen, hanma shighe man hanma ijiir. Kpa, Bibilo i tese er u lun sha ian i hiden a iyol jime, inja er u suwan ityough shin u gulen anu la, ka vough. (1 Utor 8:54; Nehemia 8:6; Daniel 6:10; Marku 11:25; Yohane 11:41) Shi yange Yesu tese er aluer ka msen u ormtswen yô, hemba doon u eren ken iuv, ape ior vea nenge ga yô.—Mateu 6:6.

9. (a) Se er mbamsen asev cii hen ana, man ka sha ci u nyi? (b) U Aôndo a ungwa mbamsen asev yô, saa se er ken iti i ana?

⁹ Msen u eren ka gbaa u mciviraôndo wase. Sha ityôkyaa ne yô ka u se eren mbamsen asev hen Orgbanakaa, Yehova Aôndo jighilaa, ka hen ma orgengh ga. (Mateu 4:10) Shi Bibilo i tese er ka u Mbakristu vea kporom hen Aôndo vea kar hen Yesu, u̱ á ne uma na sha u tôôn asorabo a ase la. Inja na yô mbamsen asev cii ka u se er ken iti i Yesu.—Yohane 14:6, 14; 16:23; Mbaefese 5:20; 1 Yohane 2:1, 2.

10. (a) Ka unô Aôndo a ongo mbamsen vev ga? (b) Aluer gba u Aôndo a ungwa mbamsen asev yô saa se er nyi keng-e?

¹⁰ Nahan kpaa, ka mbamsen cii Yehova a lumun a mi yee? Bibilo i kaa er: “Or u nan gem togh ku nan kera sha u nana ungwa tindi ga yô msen u nan je kpaa, ka kwagh u ndôhôrshima.” (Anzaakaa 28:9; 15:29; Yesaia 1:15) Nahan yô aluer sea soo ser Aôndo a ungwa mbamsen asev yô, kwagh u tamen u se er yô saa se er ishima na, sha u wan atindi a na ikyo. Ga yô Aôndo una ver ato hen a vese ga, vough er or u mimi nana venda u ungwan abaver a redio a a lu nan kwaghhôngorough nahan. Bibilo i kaa er: “Man nyityôkwagh i se sen kpaa se mba ngohol i her a Na, gadia se mba kor atindi a Na, shi se mba eren akaa a doon Un kpaa.”—1 Yohane 3:22.

11. U yaren tom sha kwagh u se sen la inja na nena?

¹¹ Inja na yô kwagh u se sen la ka u se yar tom shami. Ikyav i tesen, ka shami ga aluer or pine Aôndo er a wase nan nana de ityu i man shin ikya i man kpa shi nana za yam akaa ne yô. Shin u pinen Yehova er a wase nan sha u den ijimba i eren kpa shi nana lu ôron ityakerada shi nengen ufoto mba lun idyelegh shi nengen aeren a jimbagh sha televishen yô. Shi aluer or ngu a myina sha kwagh u ishor i haan yô, nana fatyô u sônon Aôndo iwasen sha u den kpa shi zan sha ajiir a utôô-ngula-u-gba-bo shin sha ajiir a i gbe gesa u ishor i haan la kpaa ga. U Aôndo a ungwa mbamsen asev yô, saa se tese  un sha aeren a ase ser kwagh u se kaa la se kaa a ishima i môm je.

12. (a) Ka akaa aa nyi i doo u se umbur ken mbamsen aseva? (b) U Aôndo a ungwa mbamsen asev yô, kanyi se hen keng-e?

¹² Nahan, ka ugbaiyol mbaakaav mba nyi se wa ken mbamsen asev mba eren hen Yehova? Sha kpôô yô, hanmakwagh u a bende a mlu wase a Aôndo yô ka kwagh u vough u ôron ken msen, kua shi kwagh u mkpeiyol wase, man ônov asev mba koson kpaa. (2 Utor 20:1-3; Mbaajiriv 13:8) Apostoli Yohane yange nger er: “Ka sea sôn nyityô kwagh u a lu sha ishima Na vough yô, A ungwa se.” (1 Yohane 5:14) Kwagh u hemban lun u vesen yô akaa a se pin la saa a lu sha ishima i Aôndo. Inja na yô ka u se vande henen fan e̱r ishima na i lu yô. (Anzaakaa 3:5, 6) Aluer se hemba haren ishima sha mbamgbe asev ga, kpa se time se fa e̱r ishima i Aôndo i lu kua awashima na zum u se lu eren msen la yô, Yehova una ungwa mbamsen asev. Doo u se sughun Yehova hanma iyange sha akaa a doon a a ne se la.—Yohane 6:11, 23; Aerenakaa 14:16, 17.

13. (a) Yange Yesu tese akaa a kwagh a̱ gba se shami hiihii ken mbamsen asev nena? (b) Shi ka akaa aa nyi a genegh i doo u teren ken msen wase?

¹³ Yange Yesu tese mbahenen nav msen u eren sha u ve̱ kav inja msen i Aôndo á soo la. (Mateu 6:9-13) Msen ne tese er iti i Aôndo, kua tartor na man u eren ishima na shin tar la ka kwagh u hiihii je la. U dondon yô, shi se sôn sha ci u ugbaiyol asev, er kwaghyan wase u ayange ayange nahan, mde u asorabo, man myima u ken ameen kua u sha ikyev i orifer, Diabolo Satan.

 MBAMSEN MBA WASEN MBAGENEV

14. Bibilo i tese mdoom ma sônon sha ci u mbagenev nena?

¹⁴ Yange Yesu tese ikyav i eren msen sha ci u mbagenev kpaa. (Luka 22:32; 23:34; Yohane 17:20) Apostoli Paulu yange kav iwasen i mbamsen mba eren nahan pinen hanma shighe sha u i sôn sha ci na yô. (1 Mbatesalonika 5:25; 2 Mbatesalonika 3:1; Mbaromanu 15:30) Er lu ken gaadi la yange nger er: “Gadia m ver ishima mer sha mbamsen enev yô, á na ne mo.” (Filemon 22; Mbaefese 6:18-20) Er yange Paulu kera ngôôr ken gaadi ga la tese iwasen i mbamsen mba i lu eren sha ci na la.

15. Kanyi akaa se pine sha ci u mba ve doo se ishima mbaraa?

¹⁵ Shi Paulu yange eren mbamsen sha ci u iwasen i mbagenev kpaa. Yange nger er: “Ka nahan man se lu eren msen sha ci wen gbem ye, sha er Aôndo A̱ nenge ne er ne kuma myer u i yila ne la.” (2 Mbatesalonika 1:11) Shi yange nger pase tiônnongo u genegh er: “Se mba sônon Aôndo ser, ma ne er ma kwaghbo ga, . . . kpa ka sha u ma ne er kwagh u doon.” (2 Mbakorinte 13:7) Nahan doo u dondon ikyav i Paulu la shi sônon sha ci u mba ve doo se ishima mbara. Ka mimi, “msen u eren [zamber u sha mimi] tsung u orperapera ngu a agee kpishi je.”—Yakobu 5:13-16.

16. (a) U zuan aa iwasen i injaa yô, ka hanma shighe i doo u se er msene? (b) Msen ka ian i vesen sha ci u nyi?

¹⁶ Zum u lu timen ken Bibilo yô, ortom u genegh pinen hanma shighe er: “Ú eren msen sha ashighe a genegh seer sha aaven a henen Bibilo kpa?” Sha u zuan a iwasen i se soo la yô, saa se lamen a Aôndo ken msen hanma shighe. (1 Mbatesalonika 5:17; Luka 18:1-8) Hen u lamen a na a iyolhiden jime er ka hen huror u doon we ishima man u jighjigh nahan. Mimi je, ka ian i kpilighyol kpishi u eren msen hen Tor u iengem u tar cii, Orungwan msen, shi u fan er ngu ugwan we!—Upasalmi 65:2.

[Mbampin Mba Ngeren u Henen]

[Foto u sha peeji 227 la]

Shighe u i lu meen or sha ityu i man nahan na̱na̱ er nena—nana̱ er msen shin nana̱ gba man i tsôô?

[Foto u sha peeji 229 la]

Ka ú sôn iwasen kpa shi ú za nyôr iyol ken kwagh u una nau u eren kwaghbo shinii?

[Foto u sha peeji 230 la]

Ú eren msen ken iuv shin saa shighe u ka wea lu a mbagenev laa?