ITYOUGH 76
I Tim Yerusalem
ANYOM kar hemba 10 je er yange Tor Nebukadinesar kôr Mbaiserael mba hemban lun a mfe mbara cii yem a ve ken Babilon yô. Man hegen yô nenge ase kwagh u á lu zan hemen ne! Mba nanden Yerusalem. Man Mbaiserael mba yange i wua ve ga mbara yô mba yemen a ve uikyangen ken Babilon.
Umbur, ngun ka kwagh u yange uprofeti mba Yehova ve ta icin er una er sha ior mban aluer ve de u eren akaabo ga yô je ne. Kpa Mbaiserael yange ve kegh ato hen uprofeti ga. Yange ve za hemen u civir mbaaôndo mbaaiev a u ma ve civir Yehova la. Nahan ior mbara kuma u a tsaha ve. Se fa kwagh ne sha ci u profeti u Aôndo Esekiel ôr se kwagh u akaabo a yange Mbaiserael ve eren yô.
Ú fa or u Esekiel á lu kpa? Un ngu môm ken mbayevikaior mba yange Tor Nebukadinesar kôr yem a min ken Babilon anyom kar hemba 10 cii ve i mase van a zege mtim ne sha Yerusalem la. Daniel kua ahuraior a na a atar la, Shaderaki, Meshaki man Abedinego kpaa, yange i kôr ve i yem a ve ken Babilon hen shighe shon la môm.
Er Esekiel lu ken Babilon her la, Yehova tese un akaabo a a lu zan hemen ken tempel ken Yerusalem yô. Yehova e̱r kwagh ne sha ivande. Sha mimi yô Esekiel lu ken Babilon heregh, kpa Yehova e̱r sha u a̱ nenge hanmakwagh u a lu zan hemen ken tempel yô. Man kwagh u Esekiel nenge a min la ka kwagh u kpilighyol!
‘Nenge kwagh ndôhôrshima u ior ve lu eren ken tempel ne,’ Yehova kaa a Esekiel nahan. ‘Nenge sha ukpekpe er ve iv a ufoto mba iyô kua ishôso i genegh yô. Man nenge er Mbaiserael ve lu civir ve yô!’ Esekiel nenge a akaa ne cii, man shi a nger kwagh u a lu zan hemen la.
‘Ú nenge kwagh u mbahemenev mba Iserael ve lu eren ken myer la kpa?’ Yehova pine Esekiel. Een, a fatyô u nengen a kwagh ne kpaa. Iorov mba 70, man ve cii mba civir mbaaôndo mbaaiev. Mba kaan er: ‘Yehova ngu nengen a vese ga. A undu tar ne.’
Tsô Yehova shi tese Esekiel kasev mbagenev vegher u imbusutarimese i tempel la. Ve tema mba civir aôndo u aiegh Tamushi. Man shi nenge ior mba ve lu sha hundagar u tempel u Yehova ne! Ve kuma iorov 25. Esekiel nenge a ve. Ve gure ve ver ishigh sha ityoughkitaregh mba civir iyange!
‘Ior mban mba nem icivir ga,’ Yehova kaa nahan. ‘Mba eren akaabo tseegh tsô ga kpa ka ve va nyôr ken atô u tempel wam je ve va eren á ye!’ Nahan Yehova er ityendezwa er: ‘Vea nenge aa tahav mbu ishimavihin yam. Man me zungwe ve mhôônom shighe u vea tim la kpaa ga.’
Anyom kar di atar tsô er Yehova tese Esekiel akaa ne kera yô man Mbaiserael hemba Tor Nebukadinesar ato. Nahan a za nôngo ityav a ve. Er inyom kar i môm man tiôn yô ior i Babilon za hembe girgar u Yerusalem ve nyôr kimi nahan ve nande gar la ve haa inya. Ior kpishi i wua ve shi mbagenev yô i kôr ve i yem a ve uikyangen ken Babilon.
Er nan ve Yehova á de er imba mtim u kpilighyol ne a̱ va sha Mbaiserael nahana? Een, ka sha ci u ve kegh ato hen Yehova ga shi ve kura atindi a na kpaa ga. Kwagh ne tese er i lu hange hange sha u se er kwagh u Aôndo a kaa la sha hanma shighe yô.
Sha hiihii la i de er ior mbagenev kpeghee ve̱ lu ken tar u Iserael heregh. Tor Nebukadinesar ver Oryuda ugen iti na er Gedalia sha u á lu or u nengen sha ior mban yô. Kpa Mbaiserael mbagenev wua Gedalia. Hegen ne ior cii gba cian er ior Babilon vea va tim ve cii sha ci u kwaghbo u ve er ne. Nahan ve kighir Yeremia sha u a yem vea ve, man ve yevese ve yem ken Igipiti.
Kwagh ne na yô tar u Iserael kera lu a ior keregh ga cii. Anyom 70 cii or môm nan lu keregh ga. U hingir ivegher. Kpa Yehova tôndozwa er una hide a ior nav ken tar la shighe u anyom 70 aa kar kera yô. Kpa er shighe la lu a̱ kuma ga yô, kanyi i lu eren a ior mba Aôndo ken Babilon ape i kôr ve i yem a ve laa? De se nenge.
2 Utor 25:1-26; Yeremia 29:10; Esekiel 1:1-3; 8:1-18.