NGEREN U SEER
Er i Hii Ve Mbakristu mba Mimi Ve Civir Aôndo a Terankon Ga Yô
IOR umiliôn umiliôn mba civir Aôndo a terankon. Takerada u timen sha akaa ú i yer ér The Encyclopædia Britannica la kaa ér terankon ka “ikyav i vesen i kwaghaôndo u Mbakristu.” Nahan kpa, Mbakristu mba mimi yô mba civir Aôndo a terankon ga. Ityôkyaa ér nyi?
Ityôkyaa i vesen yô, Yesu Kristu yange kpe sha terankon ga. Ishemberti i ken zwa Grika i i gem ér “terankon” la ka stau·rosʹ. Inja i ishemberti ne jighilii yô ka “ityôugh ki lun nôôn shin kon u lun jighilii.” Mgem u Bibilo u i yer ér The Companion Bible la kaa ér: “Ikyav i ishemberti i [Stau·rosʹ] la yô ka abamber a ikyon ahar, a i tee ugen i mande a peregh sha ugen ga . . . Ma ikyav tsô kpa ngi ken [Ityendezwa i He] i ken zwa Grika i tesen ér kon u i mande Yesu sha mi la lu abamber a ikyon ahar, á i tee ugen i mande a peregh sha ugen ga.”
Aerenakaa 5:30; 10:39; 13:29; Mbagalatia 3:13 ) Inja i ishemberti ne yô ka “gungurkon” shin “aga shin ityôugh shin kon.”
Mbangeren Bibilo yange ve nger ishemberti igen kposo ken avur agenegh kpishi sha u tesen kwagh u Yesu kpe sha mi la. Ishember shon i ve nger yô, lu i ken zwa Grika i i yer ér xyʹlon la. (Hermann Fulda pase ken takerada na u i yer ér The Cross and the Crucifixion la er i hii ve yange i wuan ior sha kon u lun nelôô yô, a kaa ér: “Ikyon yange i ban sha ajiir a i wuan ior ken igbar la. Sha nahan yô, i tim ityôgh hen ijiir shon. Nahan i kohol ave a iferor la cii i mande á sha kon ne, nan shir angahar a nan shin inya, shi a di kpa i kohol cii i mande nahan.”
Nahan cii kpa, ka ken Mkaanem ma Aôndo se zua a ikyav i hemban kuman cii ye. Apostoli Paulu kaa wener: “Kristu paa se, due a vese ken ifan i tindi la kera, A gema A hingir ifan sha ci wase; gadia i nger er: Hanma or u i mande nan nan lu sha kon yô, nan ngu a ifan iyol je.” (Mbagalatia 3:13) Heen ne, Paulu tér mkaanem ma i nger ken Duteronomi 21:22, 23, ape i ôr kwagh u kon her wang, i lu terankon ga la. Er imba gbenda u wuan or u ngula nahan u ne or lu a “ifan iyol” yô, doo u Orkristu nana lu a ieev mbi i mande Kristu la nahan hen ya u nan ga.
Ken atô u anyom 300 a yange kar shighe u Kristu kpe kera la jimin cii kpa, ikyav tsô tese ér mba ve senge ér ve mba Mbakristu la cii, mô ve môm tsô kpa nan civir Aôndo a terankon ga. Nahan kpa, ka ker ken derianyom u sha unyiin la yô, Tor Kônstantin hingir Orkristu, lu ken nongo u Mbakristu mba vendan mimi la, nahan maa hii u samber a terankon je ér ka ikyav i Mbakristu. A lu nyi je yange i lu awashima u Kônstantin kpa, terankon yange u wa ityô zua a Yesu Kristu cuku tsô kpaa ga. Jighilii yô, terankon due ken mba ve fe aôndo ga yô. Man zegetakerada u pasen asemberakaa u i yer ér New Catholic Encyclopedia la kaa ér: “I zua a terankon sha ayange a tsuaa cii man shighe u Mbakristu la kua ken ityar i i eren aeren a uter, lu aeren a Mbakristu ga la kpaa.” Ngeren mbagen kpa tese ér mbafanaôndoga civir mbaaôndo mbaaiev a terankon.
Tsô er nan ve i va hingir u samber a eev mbu mbafanaôndoga nee? Ikyav tese ér, yange i soo ér mbafanaôndoga mbara kpa ve lumun “Mcivir u Mbakristu mba Vendan Mimi” la. Kpa, Bibilo venda kwagh u or civir Aôndo a ikyav i mbafanaôndoga la wang je. (2 Mbakorinte 6:14-18) Ruamabera shi venda nyityô mcivir u akombo cii. (Ekesodu 20:4, 5; 1 Mbakorinte 10:14) Ka sha ityôkyaa injaa ne ve, Mbakristu mba mimi ve civir Aôndo a terankon ga ye. *
^ par. 9 Ú soo u fan kwagh u terankon seer yô, nenge ken takerada u i yer ér Reasoning From the Scriptures la sha peeji 89 zan zan 93, ka Mbashiada mba Yehova ve gber ye.