Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

ITYOUGH 12

“Ve Lam Gbar Gbar sha Tahav mbu Yehova”

“Ve Lam Gbar Gbar sha Tahav mbu Yehova”

Paulu vea Banaba yange ve hiden a iyol ijime, shi ve taver ishima shi ve tese gbashima ken tom u pasen kwagh

Ityough Kin Har sha Aerenakaa 14:1-28

1, 2. Ka nyi yange i za hemen shighe u Paulu vea Banaba za nyôr ken Lisetera laa?

 IOR mba ken Lisetera hingir yar yar. Orgen u i mar un a iwan yô, lu tsuen ningir sha ci u iorov uhar mba i fe ve ga yô, bee un iwan na. Kwagh ne kpiligh ior iyol ve hen ér iorov mba uhar mban ka mbaaôndo. Nahan pristi u Seuse va a ader a tor sha ci u ior mban, pristi la shi va a ibua ér una sôngo i. Paulu vea Banaba ve gba ngoron taver taver, nôngon ér vea yange ior ve de kwagh u ve lu eren la. Nahan ve ande akondo ave ve nyôr ken ikpelaior la, ve gba zamber ér i de civir ve ga man ka er yange ve nôngo kwagh kpoghuloo ve ve fatyô u yangen ikpelaior la u civir ve ye.

2 Maa Mbayuda mbahendan kwagh ve za mough ken Antioki ken Pishidia man ken Ikonium va nyôr. Mba va nyer yô, ve wa Paulu man Banaba akaa iyol, maa ior mba ken Lisetera hii u kôron ve ihyom. Ikpelaior i sha hiihii la i soo u civir Paulu la va kase un i ta un awen zan zan hume. Maa ve kpela Paulu u tôndo avav iyol shi lu duen awambe iyol ne, ve va gbihi un ken won u gar, ve hen ér a kpe.

3. Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mi ken ityough kini?

3 Ka nyi yange i za hemen cii ve kwagh u kpiligh iyol ne va eree? Ka nyi mbapasen loho u dedoo nyian vea fatyô u henen ken kwagh u Banaba man Paulu kua ior i Lisetera laa? Man mbatamen mba ken tiônnongo vea dondo ikyav i Banaba man Paulu ver ken tom u ve lu eren sha gbashima ‘lamen gbar gbar sha tahav mbu Yehova’ laa?—Aer. 14:3.

“Ikpelaior . . . Na Jighjigh” (Aer. 14:1-7)

4, 5. Er nan ve Paulu vea Banaba yange ve mough ve yem ken Ikonium, man lu nyi i er kere?

4 Ken ayange a karen ken ijime kpuaa la Paulu vea Banaba lu ken gar u Mbaroma u Antioki u Pishidia la, nahan Mbayuda mbagenev mough ahendan a ve, ve kôr ve ve kende ken won u gar la. Yange ior mbara venda u keghen ato a Paulu man Banaba, nahan kpa iyol kpe mbaapostoli mban ga. Er ior mba hen gar la soo u ngohol loho ve ga yô, “ve kure ihyundu i shin angahar a ve.” (Aer. 13:50-52; Mat. 10:14) Yange Paulu vea Banaba due hen gar ne kera ken bem, ve mase den mbaahendanev mbara ér Aôndo a tsaha ve. (Aer. 18:5, 6; 20:26) Yange iyol kpe mbamishen mba uhar mban ga cii, kpa ve za hemen u pasen kwagh her. Yange ve zende kuma ukilomita 150 nahan ve yem vegher u imbusutariyan la, ve za nyôr hen agungu a a lu hen haregh u uwo u Taurus man Sultan la.

5 Ijiir i hiihii i Paulu vea Banaba za hii tilen yô, lu hen Ikonium. Gar ne lu gar u dumbur a aeren a Mbagrika her yô, shi lu môm ken ugar mba vesen mba hen tiôntar u Galatia la. a Yange Mbayuda lu hen garne kpishi kua atôatyev a a nyôr a nyôr Mbayuda yô. Tsô Paulu vea Banaba za nyôr ken shinagoge hii u pasen kwagh er ve vanden eren nahan. (Aer. 13:5, 14) Man “gbenda u ve lam la na yô, ikpelaior kpishi, Mbayuda kua Mbagrika cii, na jighjigh.”—Aer. 14:1.

6. Er nan ve Paulu vea Banaba fa ityesen yumu, man se dondo ikyav ve la nena?

6 Er nan ve Paulu vea Banaba yange ve fa ityesen yumu? Paulu yange fa Ruamabera tsema tsema. Yange fa u ôron kwagh teren akaa a yange er shi i nger ken Bibilo la, kua akaaôron a profeti man Tindi u Mose u tesen ér Yesu ka Mesiya u yange i tôndo zwa ér ngu van la. (Aer. 13:15-31; 26:22, 23) Gbenda u Banaba di yange a lam la, yange u tese ér kwagh u ior gba un ishima. (Aer. 4:36, 37; 9:27; 11:23, 24) Paulu vea Banaba cii yange ve suur sha kwaghfan ve ga, kpa ve “ôr kwagh sha tahav mbu Yehova.” U dondo ikyav i mbamishen mban shighe u u lu pasen kwagh la nena? A lu sha u eren akaa a a dondo ne: Nôngo fa Mkaanem ma Aôndo tsembelee. Lamen vea ior sha avur a Bibilo a u nenge wer aa doo ve la. Ker igbenda i u fatyô u surun mba u pasen ve kwagh la asema yô. Shi hanma shighe yô, tesen ior Mkaanem ma Yehova, i de lu kwaghfan wou ga.

7. (a) Ior ka vea ungwa loho u dedoo nahan ve er nena? (b) Aluer u ngu civir Yehova man kwagh la va a mpav hen tsombor wou yô, ka nyi i gbe u u umburu?

7 Nahan kpa, lu hanma or ken Ikonium nan soo u ungwan kwagh u Paulu man Banaba lu ôron la ga. Luka kaa ér: “Mbayuda mbagenev mba ve na jighjigh ga la tor ior mba ken akuraior agen mbara asema shi vihi ve ityough a anmgbianev.” Nahan kpa, Paulu vea Banaba nenge ér doo u vea hide a lu her vea paase loho u dedoo iyol, nahan ve “tôô shighe gôgônan ve lam gbar gbar.” Kwagh ne na yô, “ikpelaior i ken gar la pav ker; mbagenev lu tan ikyaa ken Mbayuda, kpa mbagenev di lu tan ikyaa ken mbaapostoli.” (Aer. 14:2-4) Nyian ne kpa, ior ka vea ungwa loho u dedoo ne yô, ve er kwagh sha igbenda kposo kposo. Mbagenev ka vea ungwa yô, kwagh la a wase ve, ve seer lun ken mzough; kpa mbagenev di yô, loho la ka u gema u va ve a mpav. (Mat. 10:34-36) Aluer u ngu civir Yehova man kwagh la va a mpav hen tsombor wou yô, umbur wer ior ka ve hendan a vese sha ci u ve na jighjigh a ukaaer shin a mbaaie mba i we se iyol la. Kpa ieren you i dedoo la ia tese ér akaa a i we se iyol la ka aie shi ia na yô, mba ve hendan a we la kpa, vea gema mnenge ve.—1 Pet. 2:12; 3:1, 2.

8. Er nan ve Paulu vea Banaba yange ve mough hen Ikonium kera, man ka nyi se fatyô u henen ken ikyav ve nee?

8 Yange shighe karen yô, mbaahendanev mba ken Ikonium mban wa ishima ér vea ta Paulu vea Banaba awen. Yange mbamishen mban mba ongo kwagh ne yô, ve mough ve yem hen ijiir igen sha er vea za za hemen u pasen kwagh yô. (Aer. 14:5-7) Nyian ne kpa, mbapasen loho u Tartor ka ve er kwagh sha kwaghfan er mbamishen mbara nahan. Ior ka vea ôron akaa a dang sha iyol yase, shin sha loho wase yô, se taver ishima se ôr kwagh vangertiôr. (Fil. 1:7; 1 Pet. 3:13-15) Kpa ior ka vea va soon ér vea er ayôôso a vese yô, se palegh u eren kwagh sha ibume sha er se ver uma wase shin uma u anmgbianev asev sha zongo ga yô.—Anz. 22:3.

“De . . . Nen Agbilinakaa ne, Civir Nen Aôndo” (Aer. 14:8-19)

9, 10. Lisetera yange lu hana, man ka nyi se fe sha kwagh u ior mba hen gar laa?

9 Paulu vea Banaba maa mough heela ve yem ken Lisetera, gar ne kpa lu sha ikyev i Mbaroma. Gar u Ikonium lu vegher u ken imbusutarimese la. Mough hen Ikonium yem ken Lisetera kuma ukilomita 39 nahan. Gar u Lisetera ne yange nôngo u lun er gar u Antioki u ken Pishidia la nahan sha akaa kpishi, kpa Mbayuda lu hen gar u Lisetera kpishi ga. Er ior mban lamen zwa Grika nahan kpa, zwa ve u ityôô yô, lu zwa Likeonia. Paulu vea Banaba maa hii u pasen kwagh ken igbar sha ci u ikyav tese ér shinagoge lu hen geri ne ga. Peteru yange bee or u i mar un a iwan yô, iwan ken Yerusalem. Kpa Paulu di gema bee or u i mar un a alegh a kpen yô, iwan ken Lisetera. (Aer. 14:8-10) Ivande i Peteru yange er la yange i na yô, ikpelaior hingir mbananjighjigh. (Aer. 3:1-10) Kpa ivande i Paulu er ne di i na yô, ior gema er kwagh sha gbenda ugen kposo.

10 Er i pase ken mhii u ityough kin nahan, ior mba ken Lisetera yange ve civir mbaaôndo mba aiegh, nahan orkpenalegh la moughon sha ngur tsuwen zenden yô, ve hen ér Paulu vea Banaba ka mbaaôndo. Ve yila Banaba ér Seuse ka ihyemban aôndo u Mbagrika je la, ve yila Paulu di ér Hereme ka wan u Seuse man orshua u mbaaôndo. (Nenge ngeren u kiriki ua lu a itinekwagh ér “ Lisetera man Mcivir u Seuse man Heremela.) Nahan kpa, Banaba vea Paulu kange ishima ér vea wase ior mbara ve fa er ve lu mbaaôndo ga, kpa i lu Yehova Aôndo u mimi la a ne ve tahav mbu ôron kwagh shi eren ivande yô.—Aer. 14:11-14.

“De nen agbilinakaa ne, civir nen Aôndo, u a gbe sha man tar” la.—Aer. 14:15

11-13. (a) Paulu vea Banaba yange ve kaa a ior i Lisetera ér nyi? (b) Ka nyi se fatyô u henen ken mkaanem ma Paulu man Banaba ôr laa?

11 Er ior mban er kwagh nahan kpa, Paulu vea Banaba shi nôngo kpoghuloo ér vea pase ve kwagh sha gbenda u hemban doon cii. Kwagh u Luka yange nger ne wase se u fan gbenda u hemban doon u se pase mbafanaôndoga loho u dedoo yô. Nenge ase er Paulu vea Banaba yange ve lam a ior mban yô, ve kaa ér: “Anmgbianev, ka nyi ne eren kwagh nahana? Se kpa se mba uumace, se yina er ne nahan. Se mba yôôn loho u dedoo hen a ven, sha u de nen agbilinakaa ne, civir nen Aôndo, u a gbe sha man tar man zegemnger kua akaa a a lu ken a ve cii la. Ken ikyov i ken ijime la, a de akuraior cii lu eren akaa sha asema a ve, nahan kpa, a de u pasen kwagh na sha akaa a dedoo a a er la ga, nôôn ne ura, nan ne iyiav mgbeghaa sha ashighe a mbi, shi nan ne kwaghyan kpishi, shi ivin asema a en a msaanyol.”—Aer. 14:15-17.

12 Ka nyi se fatyô u henen ken kwagh u Paulu vea Banaba ôr a ior mban laa? Hiihii yô, Paulu vea Banaba yange ve nenge ér ve hemba ior mba ve lu lamen a ve la ga. Yange ve nenge ér ve hemba uumace sha ci u ve bee orkpenalegh angev yum ga. Kpa ve hide a ayol ve ijime ve kaa ér ve kpa ve mba er ior mba ve lu lamen a ve la nahan shi mba a mbamyen vough er ve nahan. Ka mimi, Paulu vea Banaba yange ve ngohol icighan jijingi, shi ve kera dondon atesen a aiegh ga shi ve lu a ishimaverenkeghen i za teman tor vea Kristu. Nahan kpa, ve fa wang ér aluer ior mba hen gar u Lisetera mban kpa ve ungwa imo i Kristu yô, vea fatyô u zuan a uiyua mban.

13 Se mba nengen ior mba se pasen ve kwagh la nena? Se mba nengen ve ser mba er se nahan kpa? Shighe u se lu tesen mbagenev mimi u ken Mkaanem ma Aôndo yô, ka se er kwagh er Paulu man Banaba nahan, se palegh u keren icivir kpa? Charles Taze Russell u yange fa ityesen tsema tsema shi hemen ken tom u pasen kwagh er ken inyom i 1870 zan zan 1916 nahan la, ver se ikyav i dedoo sha gbaa ne i se fatyô u dondon yô. Yange nger ér: “Se mba keren ér ior ve wuese shin ve naan se icivir ga, shi ngeren asev kpa, se mba keren icivir sha mi ga; shi se mba keren ser i yilan se sha ati a Icivirigh shin Urabi kpaa ga.” Anmgbian Russell yange hiden a iyol ijime er Paulu man Banaba nahan. Se kpa, awashima wase u pasen kwagh yô, ka u keren icivir i iyolough ga, kpa ka u wasen ior ve gema hen “Aôndo u uma.”

14-16. Ka kwagh u sha uhar man u sha utar u nyi se fatyô u henen ken mkaanem ma Paulu vea Banaba ôr a ior i Lisetera laa?

14 Nenge ase kwagh ugen u se fatyô u henen ken mkaanem vem mara yô. Paulu vea Banaba yange ve pasen kwagh sha igbenda kposo kposo. Ior mba ken Lisetera yange ve lu a mfe sha kwagh u Ruamabera man gbenda u Aôndo eren kwagh a ikyurior i Iserael la kpuaa tseegh. Kpa Mbayuda man mba ve nyôr a nyôr ityô i Mbayuda mba ve lu ken Ikonium la yô, fa Ruamabera kua gbenda u Aôndo eren kwagh a ikyurior i Iserael la tsembelee. Kpa ior mba ken Lisetera mba Paulu man Banaba lu lamen a ve ne yô, ve gema ve lu hen ijiir i i eren tom sule yô. Yange ura u nôô hen Lisetera kpishi shi a kaha iyiav yô, mbi doo. Ior mba ken Lisetera yange ve lu a akav kpishi a vea fatyô u nengen a aeren a un u a gbe akaa la yô, er ura u u nôôn hen ijiir ve kpishi, kua inya ve i doon iyiav la nahan, nahan Paulu vea Banaba er tom a akaa a ve fa la u pasen ve kwagh.—Rom. 1:19, 20.

15 Se kpa, se fatyô u pasen kwagh sha igbenda kposo kposo. Er orsule nana fatyô u lôôn iyiagh i môm sha ajiir kposo kposo nahan kpa, nana gema a kaha kwagh sha ajiir shon sha igbenda kposo kposo. Inya igen yô, a er tom her kpishi ga kpa, a lôô kwagh una doo. Kpa igen di yô, ka i gba u a er tom her kpishi cii ve a lôô kwagh una doo ye. Se kpa, iyiagh ki se lôôn hanma shighe yô, ki i môm, ka loho u Tartor u u lu ken Mkaanem ma Aôndo la. Aluer se soo u pasen kwagh er Paulu vea Banaba nahan yô, a gba u se fa mbamlu mba ior mba se pasen ve kwagh la kua akaa a ve ne jighjigh a mi la kpaa. Maa mfe u se zough a mi sha kwagh ve la, una wase se u nyôôso gbenda u se pase ve loho u Tartor la.—Luka 8:11, 15.

16 Kwagh u sha utar u se fatyô u henen ken mkaanem man Paulu vea Banaba ôr a ior i Lisetera la yô, ka un ne. Kwagh u se fe yô, sea nôngo kwagh nan nan kpa, alaghga ashighe agen iyiagh ki se lee la a tsuwe ki gayô kia gba sha inya i lun avande avande. (Mat. 13:18-21) Aluer kwagh ngu nahan kpa, iyol i de kpen we ga. Er Paulu yange va umbur mbahenen mba ken Roma nahan, “hanma wase [kua mba se pasen ve Mkaanem ma Aôndo la cii] nana va ôr Aôndo kwagh u nan iyol i nan.”—Rom. 14:12.

‘Ve Wa Ve sha Ikyev i Yehova’ (Aer. 14:20-28)

17. Yange Paulu vea Banaba mba moughon hen Derebe kera yô, ve kar ve yem hana, man lu sha ci u nyi?

17 Yange ior i Lisetera hen ér Paulu kpe, nahan ve kpela un ve kende ken won u gar, kpa mbahenen va yima un shi ve ker ijiir i tsan ve na un. Sev mbu aven yô, Paulu vea Banaba er zende u kuman ukilomita 100 nahan yem ken Derebe. Yange i ta Paulu awen ahwa kar kpuaa maa mough er zende ne ye. Sha nahan yô, yange iyol ia nyoon un kpishi je ka u henen a hen ga. Nahan kpa, Paulu vea Banaba taver ishima, mba za nyer ken Derebe yô, ve pase loho u dedoo, nahan “ve gema ior kpishi hingir mbahenen.” Nahan kpa, er ma ve mough heela ma ve nyôr iceren gbenda ma ve hide ve yem ape ve haa ikyav ken geri u Antioki u Shiria la yô, “ve hide ve va hen Lisetera man Ikonium kua Antiôki u [Pishidia]” la. Ér vea za er nyi sha ajiir laa? Lu sha u za taver “mbahenen asema, wan ve kwagh ér ve za hemen u nan jighjigh.” (Aer. 14:20-22) Iorov mba uhar mban ver ikyav i dedoo kpen kpen! Yange hemba gban ve ishima u wasen tiônnongo, lu mkpeyol ve hemba gban ve kwagh ga. Sha ayange ase ne kpa, mbatamen mba ningir sha man mbamishen mba dondon ikyav ve i dedoo ne.

18. Ka i er nan ve i tsua anmgbian nan hingir ortamene?

18 Paulu man Banaba yange ve taver mbahenen asema sha kwaghôron man ikyav ve i dedoo la, kpa lu kwagh u ve er cii la ga, shi ve lu tsuan ior veren ve “mbatamen sha ci u mbahenen ken hanma tiônnongo.” Er lu “icighan jijingi tindi ve” zende u mishen ne nahan kpa, Paulu vea Banaba shi er msen hôr kwaghyan maa ‘ve wa mbatamen mbara sha ikyev i Yehova.’ (Aer. 13:1-4; 14:23) Nyian ne kpa, ka gbenda u i tsuan mbatamen je la. Cii man mzough u mbatamen u hen tiônnongo a kaa ér anmgbian nan kuma u lun ortamen yô, ka ve er msen shi ve time sha kwagh u nan, ve nenge aluer ieren i nan i zua sha akaa a Ruamabera a tese ér or a eren ve nana kuma u lun ortamen la yô. (1 Tim. 3:1-10, 12, 13; Titu 1:5-9; Yak. 3:17, 18; 1 Pet. 5:2, 3) Ka anyom a or tse ken tiônnongo la ka a na nan kuma u lun ortamen ga. Kpa ka i gba u anmgbian la nana tese wang sha kwaghôron u nan kua ieren i nan ér icighan jijingi ngu hemen nan ken uma u nan. Ka a nengen nana kuman vough sha akaa a Ruamabera a tese la yô, nan kuma u lun orkuran u iyôngo i Aôndo. (Gal. 5:22, 23) Ka ortamen u sôron atôônanongo ka a ver anmgbianev mba ve lu a aeren a Bibilo i tese la ortamen ye.—Nenge 1 Timoteu 5:22.

19. Mbatamen fa ér ka an nana pine ve kwagh sha tom u ve eren laa, man ka ve dondo ikyav i Paulu vea Banaba la nena?

19 Mbatamen fa wang nahan ér, Aôndo una va pine ve kwagh sha gbenda u ve nenge sha tiônnongo la. (Heb. 13:17) Mbatamen ka ve hemen ken tom u pasen kwagh vough er Paulu vea Banaba nahan. Ka ve taver mba ve civir Aôndo a ve imôngo la asema sha akaaôron a ve. Shi ka ve nôngo kpoghuloo ve kegh a kegh iyol u veren mgbe u tiônnongo hiihii, ka lun mkpeyol ve ga.—Fil. 2:3, 4.

20. Ka sea ôron ibaver i tom u anmgbianev asev ve lu eren la nahan kwagh la a wase se nena?

20 Yange Paulu vea Banaba mba hiden mba yemen ken Antioki ken Shiria ape ve lu la yô, ve ôr “akaa kpishi a Aôndo a er sha ikyev ve yô, man er a bugh gbenda sha u akuraior agen kpa a na jighjigh yô.” (Aer. 14:27) Nyian ne zum u se lu ôron kwagh u tom u anmgbianev asev mba nomso man mba kasev ve lu eren man er Yehova a lu veren iniôngon ve la yô, kwagh la una fatyô u taver se ishima u zan hemen u “lamen gbar gbar sha tahav mbu Yehova.”

a Nenge ngeren u kiriki ua lu a itinekwagh ér “ Ikonium Gar u ior i Ferijia” la.