1. Kwagh u Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la, zua sha kwagh u Mbashiada mba Yehova nyian nena?

 YANGE ve pase kwagh sha gbashima. Shi ve hide a iyol ijime ve de ér icighan jijingi a hemen ve shi a wase ve kpaa. Shighe u i lu tôvon ve a ican la kpa, mayange ve de u pasen kwagh ga. Nahan Aôndo ver ve doo doo. Ka kwagh u yange er Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la je la, man nyian ne kpa kape kwagh u Mbashiada mba Yehova a lu vough je la.

2, 3. Takeda u Aerenakaa la ngu kposo a ngeren mbagenev nena?

² Se fa tsô ser, akaa a i ôr ken takeda u Aerenakaa a mbaapostoli kpishi a sagher iyol la, a taver we ishima shi a seer taver jighjigh wou kpaa! Ngu kposo a ityakeda igen, sha ci u ka cii ngeren u a ôr akaa a Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli er je ne. Shighe u ve er akaa ne la, Yesu kera lu shin tar ga! Man i nger akaa ne sha iwasen i icighan jijingi.

³ Takeda u Aerenakaa ter ati a ior kposo kposo 95 mba ken ityar 32 shi u ter ugar 54 man ucile 9. Ka ngeren u sagher iyol u a ôr kwagh u ior kposo kposo yô. Ior mban mbagenev lu mba moron iyol mba ve eren kwaghaôndo u aiegh, man mbapatii mba wan ihyagh kua ior mbawantswam mba tôvon Mbakristu a ican. Nahan kpa jighilii yô, takeda ne hemba ôron kwagh u anmgbianev ou mbanomso man mbakasev mba sha ayange a mbaapostoli la. Yange ve tagher a mbamzeyol kposo kposo ken uuma vev, nahan kpa ve za hemen u pasen loho u dedoo sha gbashima.

4. Er nan ka i lu se er se mba kôôsôô a ior er apostoli Paulu man Tabita kua mbajighjigh mbagenev mba sha ayange a tsuaa laa?

⁴ Mough sha shighe u apostoli Peteru man Paulu kua ortwer u doon ishima Luka man Banaba u wa nagh, kua Sefanu u taver ishima la man Tabita u lu ishima legh legh kua Ledia u eren a ior doo doo la, man mbashiada mbajighjigh mbagenev kpishi va hen shighe wase ne nôngo u kuman anyom 2,000. Er yange ve lu uma ica i gbe hegen nahan kpa, ka i lu se er se mba kôôsôô a ve nahan. Sha ci u nyi? Sha ci u se kpa Yesu kaa ér se za gema ior ve hingir mbahenen, er ve kpa yange tindi ve nahan. (Mat. 28:19, 20) Ka se kwagh u icivirigh kpishi er se kpa se lu eren tom ne yô!

5. Mbadondon mba Yesu mba hiihii mbara yange ve hii tom ve u pasen kwagh la hana?

 ⁵ Hen ase sha tom u Yesu yange kaa a mbadondon un ér ve er ne. Yange kaa ér: “Ne va ngohol tahav zum u icighan jijingi una sen sha a ven yô, nahan ne lu mba eren shiada sha kwagh wam ken Yerusalem man ken Yudia kua ken Samaria cii, man ken ajiir a hemban gban ica sha tar.” (Aer. 1:8) Hiihii yô, icighan jijingi yange na mbadondon Yesu tahav ve er shiada “ken Yerusalem.” (Aer. 1:1–8:3) U dondon yô, icighan jijingi hemen ve, ve er shiada “ken Yudia kua ken Samaria cii.” (Aer. 8:4–13:3) Maa ve hii u za pasen loho u dedoo “ken ajiir a hemban gban ica sha tar.”—Aer. 13:4–28:31.

6, 7. Mlu u se eren tom wase u pasen kwagh hegen ne hemba doon a u anmgbianev asev mba sha ayange a mbaapostoli la sha ci u nyi?

⁶ Anmgbianev ou mba sha ayange a mbaapostoli la, yange ve lu a Bibilo jimin i vea eren tom u pasen kwagh la a mi ga. Takeda u Ivangeli i Mateu kpa, yange u lu ga zan zan nôngo u nyôron ken inyom i 41 la. Heela tseegh ga, Paulu yange nger uwashika nav mbagenev bee cii ve i va mase been takeda u Aerenakaa la ken inyom 61 nahan ye. Shi Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli mban yange ve lu a ukôpi vev mba icighan Ruamabera jimin cii, shin ityakeda kposo kposo i vea na mba ve tese isharen la kpaa ga. Cii ve Mbayuda mba ve lu Mbakristu la ve hingir mbahenen mba Yesu yô, yange ve ungwan er i ôron Ruamabera u ken zwa Heberu la ken shinagoge yô. (2 Kor. 3:14-16) Nahan je kpa, gba u vea lu mbahenen Mkaanem ma Aôndo zulee, sha ci u yange i gba u ashighe agen vea lu ôron ior akaa a ken Ruamabera ken ityou.

⁷ Nyian ne, se kpishi se mba a Bibilo, shi se mba a ityakeda kpishi i pasen Bibilo. Se mba eren tom u geman ior hingir mbahenen la, sha u pasen loho u dedoo ken ityar 240 nahan, man se mba eren kwagh ne ken ijô kpishi.

8, 9. (a) Icighan jijingi wase mbahenen mba Yesu u eren nyi? (b) Ka nyi wanakiriki a lu eren sha iwasen i icighan jijingi u Aôndo?

⁸ Shighe u Yesu na mbahenen nav tom u lun mba eren shiada la, a kaa a ve ér: “Ne va ngohol tahav zum u icighan jijingi una sen sha a ven yô.” Lu u icighan jijingi u Aôndo shin tahav mbu Aôndo mbun mbua hemen mbadondon Yesu, nahan vea lu mba eren shiada sha kwagh na sha tar cii. Icighan jijingi ne, yange na Peteru vea Paulu tahav ve bee ior angev shi ve zenda azôv ken ior kera shi ve nder mbakpenev je kpaa! Nahan cii kpa, tahav mbu icighan jijingi na ve mbun, lu u mbua er kwagh u vesen ugen u hemban akaa la cii. Icighan jijingi yange wase mbaapostoli kua mbadondon Yesu mbagenev u tesen ior mfe u mimi u una na vea zua a uma u tsôron la.—Yoh. 17:3.

⁹ Sha iyange i Pentekosti u inyom i 33 la, mbahenen mba Yesu “lam ken ijô kposo kposo, vough er jijingi na ve ian u lamen la.” Sha nahan yô, ve er shiada sha akaa a kpilighyol a Aôndo a er yô. (Aer. 2:1-4, 11) Nyian ne, se mba lamen ken ijô kposo kposo sha ivande ga. Nahan kpa, sha iwasen i icighan jijingi u Aôndo yô, wanakiriki u jighjigh ngu gberen ityakeda i pasen Bibilo ken ijô kpishi. Ikyav i tesen yô, hanma uwer yô, ka i gber ukôpi mba Iyoukura man Awake! umiliôn imôngo shi u za hen ijiir yase i sha Intanet i jw.org la yô, u zua a ityakeda i pasen Bibilo man uvidio ken ijô i hemban 1,000 nahan. Akaa ne cii, nga wasen se u pasen ior mba ken hanma ikyurior man hanma ipyaven man hanma zwa “akaa a kpilighyol a Aôndo a er yô.”—Mpa. 7:9.

10. Hii ken inyom i 1989 la je, ka nyi kwagh i lu eren sha gbaa u geman Bibilo?

 ¹⁰ Hii ken inyom i 1989 la je, wanakiriki u jighjigh gema ishima na cii ver sha u nôngon ér Icighan Bibilo i Tar u He la i lu ken ijô kpishi. I gema Bibilo ne ken ijô i hemban er 200 nahan, shi i gber ukôpi nav umiliôn imôngo man kwagh ngu van a va. Ka sha iwasen i Aôndo kua icighan jijingi na tseegh a fatyô u eren imbakwagh ne ye.

11. Mba eren tom u geman ityakeda yase la nena?

¹¹ Mbakristu udubu imôngo mba ve ne ayol a ve yô, mba eren tom u geman kwagh ne ken ityar i hemban 150 nahan, man sha ajiir agen kpaa. Man kwagh ne a de kpiligh se iyol ga, sha ci u nongo ugen môm ngu shin tar ne, u icighan jijingi a lu hemen u u “eren shiada vighe vighe” sha tar cii sha kwagh u Yehova Aôndo man Tartor na u sha kua Mesiya un u a lu Tor u Tartor shon la ga!—Aer. 28:23.

12. Paulu kua mbashiada mbagenev mbara yange ve fatyô u eren tom u eren shiada la sha ci u nyi?

¹² Shighe u Paulu er shiada hen Mbayuda kua ior mba ken atôatyev mba ken Antioki u Pishidia la, “mba ve lu a ishima i mimi i zuan a uma u tsôron la cii na jighjigh.” (Aer. 13:48) Luka nger ken mkur u takeda u Aerenakaa la ér, Paulu lu pasen “kwagh u Tartor u Aôndo . . . gbar gbar a ishima i môm, kwagh môm yange un ga.” (Aer. 28:31) Lu hanma ijiir apostoli ne lu pasen kwagha? Lu ken Roma u lu gartamen u tartor u u hemba tahav sha tar cii la! Yange mbahenen mba Yesu mba sha ayange a mbaapostoli la, vea pasen kwagh sha u nan akaaôron shin a lu sha igbenda igen kpa, yange ve er tom ve u pasen kwagh la cii sha iwasen i icighan jijingi shi lu jijingi la lu hemen ve, tesen ve kwagh u vea er ye.

13. Shighe u i lu tôvon se a ican yô, gba hange hange u se er msen sha ci u nyi?

¹³ Yange mba ngur tôvon mbadondon Kristu mba sha ayange a mbaapostoli la a ican yô, ve sôn Yehova ér a wase ve, vea ôr kwagh vangertiôr. Nahan lu nyi i ere? Yange i iv ve a icighan jijingi, nahan icighan jijingi la na ve tahav ve gba ôron kwaghôron u Aôndo vangertiôr. (Aer. 4:18-31) Se nyian kpa, zum u i lu tôvon se a ican yô, ka se sôn Yehova ser a na se kwaghfan kua agee a se za hemen u pasen kwagh yô. (Yak. 1:2-8) Er Aôndo a lu veren se shi jijingi na a lu suen se yô, se mba pasen kwagh her zan zan. Kwagh môm u una yange se u pasen kwagh kpa ngu ga, aluer mba hendan a vese shin mba tôvon se a ican je kpaa. Shighe u i lu tôvon se a ican yô, gba hange hange u se er msen se sôn ser i na se icighan jijingi man kwaghfan kua ishimataver sha er se za hemen u pasen loho u dedoo yô.—Luka 11:13.

14, 15. (a) Shighe u i “mough u tôvon mbahenen a ican zum u i wua Sefanu kera la,” lu nyi i ere? (b) Ior mba ken Siberia kpishi yange ve hingir u fan mimi sha ayange ase nena?

¹⁴ Sefanu yange er shiada vangertiôr cii ve mbahyomov nav mase wuan un ye. (Aer. 6:5; 7:54-60) Yange mba hiin u ‘tôvon mbahenen a ican kpoghuloo’ sha ayange la yô, mbahenen mbagenev cii sambe yem ajiir wue wue hen haregh u Yudia man Samaria la, lu mbaapostoli tseegh za mape ga ye. Nahan kpa, ican la na mbahenen de u pasen kwagh ga. Filibu yem ken Samaria gba za “pasen ve kwagh u Kristu” shi gema ior hingir mbahenen kpaa. (Aer. 8:1-8, 14, 15, 25) Shi Bibilo kaa a vese ér: “Mba yange ve sambe shighe u i mough u tôvon ve a ican, zum u i wua Sefanu kera la, yem ajiir a icaa  za ar ken Finishia man Shiperu kua Antiôki, kpa ve pase loho u Aôndo hen Mbayuda tseegh. Nahan kpa, ior mbagenev ken a ve mough ken Shiperu man Shirene va hen Antiôki, gba va pasen mba lamen zwa Grika kwagh, yôôn loho u dedoo u Ter Yesu.” (Aer. 11:19, 20) Er i lu tôvon Mbakristu a ican sha shighe la nahan kpa, kwagh la gema wase u samber a loho u Tartor.

¹⁵ Sha ayange ase ne kpa, imbakwagh la yange i er ken ityar i yange i kohol i yilan ér Soviet Union la. Yange i yem a Mbashiada udubu imôngo uikyangen ken Siberia ken atô u inyom i 1950 zan zan 1959 la. Er i za haa ve sha ajiir kposo kposo yô, ve lu pasen kwagh, nahan loho u dedoo lu samber ken tar la cii. Yange Mbashiada kpishi ma ve fatyô u zuan a inyaregh ki yemen zende u icaa u kuman ukilomita 10,000 la sha u za pasen loho u dedoo ga! Nahan kpa, lu gomoti iyol na je yem a ve sha ajiir la ye. Anmgbian ugen kaa ér, “ka gomoti jighilii yange wase ior udubu imôngo mba asema a mimi mba ken Siberia ve hingir u fan mimi ye.”

16, 17. Takeda u Aerenakaa ôr ér nyi i i tese ér Yehova lu veren tom u pasen kwagh la doo doo?

¹⁶ Ikyav tese wang ér Yehova yange lu veren Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la. Paulu vea mbagenev yange ve lôô shi ve ur, ‘kpa Aôndo lu nan mvese.’ (1 Kor. 3:5, 6) Ibaver i i nger ken takeda u Aerenakaa la tese wang ér, yange ior kpishi lu hingir mba civir Yehova shi ingyegh ve lu seer a seer sha ci u Yehova lu veren tom u pasen kwagh la. Ikyav i tesen yô, “kwaghôron u Aôndo za hemen u samber, shi mbahenen lu ngeen kpishi seer a seer ken Yerusalem.” (Aer. 6:7) Shi er Mbakristu lu pasen kwagh sha ajiir kposo kposo seer a seer yô, “bem gba ken tiônnongo jimin cii hen haregh u Yudia man Galilia man Samaria la cii, shi lu taver seer a seer; man er ve lu cian Yehova shi eren kwagh sha gbenda u tesen ér icighan jijingi na ve msurshima yô, ve lu ngeen seer a seer.”—Aer. 9:31.

¹⁷ Ken Antioki u Shiria la kpa, yange mbashiada mba taver ishima mban ve pasen Mbayuda kua ior mba lamen zwa Grika loho u dedoo. Bibilo shi kaa ér: “Heela tseegh ga, uwegh ku Yehova lu a ve, nahan ior kpishi na jighjigh, hide hen Ter.” (Aer. 11:21) Takeda u Aerenakaa shi seer ôron se kwagh u za hemen hen gar la yô, ér: “Loho u Yehova za hemen u samber.” (Aer. 12:24) Tom u pasen loho u dedoo u Paulu kua mbagenev er kpoghuloo hen atô u atôatyev ne na yô, “loho u Yehova lu hemban samber shi seer lun a tahav.”—Aer. 19:20.

18, 19. (a) Er nan se fe ser “uwegh ku Yehova” ku a vese? (b) Ôr kwagh u a tese er Yehova a suen ior nav yô.

¹⁸ Nyian ne ikyav tese ér se kpa, “uwegh ku Yehova” ku ave se je ka ashe tugh ga. Ka nahan ve ior kpishi ve lu hingir mbacivir Yehova shi tseghan ayol ave sha ci u Aôndo, eren batisema ye. Heela tseegh ga, shi ka sha iwasen i Yehova man iveren na tseegh ka se fatyô u wan ishima shighe u i lu hendan a vese shin ashighe agen je yô, tôvon se a ican kpoghuloo sha er se za hemen u pasen kwagh er Paulu man Mbakristu mbagenev mba sha ayange a mbaapostoli la kpa er nahan ye. (Aer. 14:19-21) Yehova Aôndo una wase se hanma shighe cii. Hanma shighe yô, ‘ave a na a tsôron’ la, ka a suen se ken atsan a ase cii. (Dut. 33:27) Shi doo u se umbur kpaa ser sha ci u iti i Yehova i vesen la yô, mayange una kende ior nav ga.—1 Sam. 12:22; Ps. 94:14.

 ¹⁹ Nenge ase ikyav i tesen er Yehova ka a suen ior nav yô. Shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar Cii mbi sha Uhar la, er Anmgbian Harald Abt za hemen u pasen kwagh kpoghuloo yô, mba Nazi kôr un yem a mi za kende ken afo a mbakwarev a Sachsenhausen la. Ken uwer u Mei inyom i 1942 la, dasenda mba i yilan ve ér Gestapo la, za hen ya u kwase u Harald, za ngohol wan ve u kwase u kiriki shi kôr kwase na Elsa kpa yem a mi. Yange i yem a Elsa sha afo a mbakwarev kposo kposo. Anmgbian Elsa Abt kaa ér: “Ken anyom a m tsa ken afo a mbakwarev ken Jamani la, m hen kwagh u vesen ugen. Kwagh shon yô, jijingi u Yehova ka a na u agee kpishi shighe u i lu tôvon we a ican kpoghuloo la! Cii ve i va kôrom yô, yange m ôr washika u anmgbian u kwase ugen nger yô. A kaa ér, shighe u i lu tôvon wer a ican kpoghuloo yô, jijingi u Yehova ka a na u bemshima shi a na ishima i gba u shimi kpaa. Yange m hen mer ngu kehen a kehe a kwaghôron. Kpa shighe u i lu tôvon mo a ican la, m mase kaven er kwagh u yange ôr la lu mimi yô. Lu kwagh u za hemen vough je la. Kpa aluer kwagh ngu a er u nahan ga yô, a taver we u fan. Nahan cii kpa lu kwagh u erem jighilii je la.”

20. Shighe u i wuhe Paulu hen ya la yange er nena, man kwagh la una fatyô u taver anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mbagenev asema nena?

²⁰ I kure takeda u Aerenakaa la, sha u ôron se er Paulu lu “pasen kwagh u Tartor u Aôndo” sha gbashima yô. (Aer. 28:31) Er yange i wuhe un lu u una kera due hen ya ape lu la una za mape ga yô, lu a ian i zenden pasen kwagh ken Roma sha uya uya ga. Nahan kpa, yange za hemen u pasen hanma or u nan ve hen a na cii loho u dedoo. Nyian ne, anmgbianev asev mbanomso man mbakasev mba doon se ishima mbagenev mba fetyô u duen hen ya zan mape ga, alaghga je yô, mba fetyô u moughon hen gambe tsô kpaa ga, shin mba hen iyagh ki i nengen sha mbabeenyol her yô sha ci u ve bee iyol gayô, mba uange gayô mba kough kough. Nahan kpa Aôndo doo ve ishima her kpishi shi ka i sar ve tsung u pasen loho u dedoo. Doo u se er msen sha ci ve, shi se fatyô u sônon Ter wase u sha la ser a wase ve sha er vea zua a mba i sar ve u henen kwagh na kua shi akaa a doon tsung a a we ishima u va eren sha ci u uumace la yô.

21. Er nan ve i gbe hange hange u se er zôzô sha tom u pasen kwagh hegen ga?

²¹ Se mbagenev kpishi se fatyô u eren tom u geman ior hingir mbahenen ne, sha u pasen kwagh sha uya uya kua sha igbenda igen kpaa. Sha nahan yô, doo u hanma or nana nôngo er nan fetyô la cii, nana lu Orpasenkwagh u Tartor sha gbashima sha u eren shiada “aren ken ajiir a hemban gban ica sha tar.” Gba u se er tom ne hegen a atimbir shio, sha ci u se mba nengen a “akav” a tesen wang ér, se mba ken ayange a masejime. (Mat. 24:3-14) Shighe kera ngu u vihin ga. Hegen ne, se mba a “akaa kpishi a eren ken tom u Ter.”—1 Kor. 15:58.

22. Er se lu keghen iyange i Yehova ne, ka nyi i doo u se kange ishima u erene?

²² Er se lu keghen “iyange i TER i vesen i cieryol” la yô, se kange ne ishima se za nen hemen u eren shiada a mciem shio man sha mimi kpaa. (Yoel 2:31) Hegen ne je kpa, se fatyô u zuan a ior kpishi mba ve lu er ior i Berea i i “ngohol loho la sha gbashima tsung” la. (Aer. 17:10, 11) Yô, se za ne hemen u eren shiada zan zan saa se va ungwa a kaa a ve se ér: “U er doo. U ngu kpan u jighjigh man u fan kwagh!” la. (Mat. 25:23) Aluer nyian ne se mba eren tom u geman ior hingir mbahenen la sha gbashima shi se za hemen u civir Yehova sha mimi yô, a saan se iyol hegen zan zan gbem sha won, er se kpa, yange se lu a ian icivirigh i “eren shiada vighe vighe” sha kwagh u Tartor u Aôndo yô!