1, 2. Lu nyi i na ve gba u Paulu una za ken Yerusalem, man ka mbamtaver mba nyi lu u una tagher a mini?

 PAULU lu zenden sha ugodobi mba ken gar u Yerusalem mba ve hoghol shi ior karen sha mi kpishi yô! Yerusalem lu ijiir i ior za civir Yehova her yô, man lu nahan anyom uderi imôngo. Ior mba ken gar ne kpishi taan ave vanger a kwagh u ijiir ve. Paulu yange fa je ér, Mbakristu mba ken gar ne kpishi var a gbenda u tse u ve civir Aôndo a mi ken Yerusalem la, nahan ve lu fantyô u dondon gbenda u he u Yehova lu tesen ve la ga. Shighe u Paulu lu ken Efese la, a wa ishima u zan ken Yerusalem za wasen Mbakristu mba ve lu ker la. Yange soo u za nan ve akaa a iyolough tsô ga, kpa soo u za wasen ve, ve kôôm mhen u vough ga u ve lu a mi la. (Aer. 19:21) Yange wa vanger a zende ne, shin er lu u kwagh a fatyô u za tseren un nahan kpaa.

² Paulu za tagher a mbamzeyol kpishi ken Yerusalem. Yange anmgbianev mbagenev na jighjigh a mbaaie mba i lu wan Paulu iyol la. U hemban vihin yô, lu u mbahyomov mba Yesu vea tôv Paulu a ican sha igbenda kposo kposo. Vea wa un mbaaie iyol shi vea gbidye un shi vea cier un a ku je kpaa. Akaa a vihin ne cii aa bugh Paulu gbenda u pasen ior kwagh u jighjigh na u nan. Iyol hiden a mi ijime man ishimataver kua jighjigh u nan u Paulu una tese shighe u una tagher a mbamtaver mban la a lu ikyav i dedoo hen a vese nyian.

3-5. (a) Lu nyi mkombo Paulu za ken Yerusalem, man ka nyi yange ve lam sha mi? (b) Ka nyi se fatyô u henen ken mkombo u Paulu er vea mbatamen ken Yerusalem laa?

³ Yange mba va nyer ken Yerusalem yô, Paulu mough sha iyange i sha uhar la vea mba ve za a na imôngo la, ve za nenge a mbatamen mba ken tiônnongo mba ve ver ikyav i dedoo la. I ôr kwagh u mbaapostoli mbagen hen shighe ne ga, sha ci u a shi nan kpa ve yem u za pasen loho u dedoo ken avegher agen sha tar. Nahan kpa, Yakobu anmgbian u Yesu la lu her. (Gal. 2:9) Ikyav tese ér lu Yakobu je hemen mkombo u Paulu kua “mbatamen kpa lu her cii” la ye.—Aer. 21:18.

 ⁴ Paulu sugh mbatamen “maa a gba ôron ve akaa a Aôndo a er ken akuraior agen sha tom na la vighe vighe.” (Aer. 21:19) Kwagh u Paulu ôr ne yange una taver anmgbianev mbara ishima kpen kpen. Se kpa ka sea ungwa er tom u pasen kwagh ne u lu zan hemen sha ajiir agen nyian nahan i doo se kpen kpen.—Anz. 25:25.

⁵ A shi nan kpa, Paulu yange una ôr ve kwagh u iyua i anmgbianev mba ken Yuropa na la. Kwagh ne saan anmgbianev mba ken Yerusalem iyol, shi ve wuese er kwagh ve gba anmgbianev vev mba ken ica mbara ishima kpishi yô. Yange mba ongo akaa a Paulu ôr la cii yô, “ve [ka mbatamen je la] gba wuese Aôndo”! (Aer. 21:20a) Nyian ne kpa, anmgbianev asev mba ve lu uange shin aahe a bende a ve la kpa ka i saan ve iyol shighe u anmgbianev ve wase ve shin ve taver ve ishima yô.

6. Lu zayol u nyi Paulu za tagher a mini?

⁶ Mbatamen mbara kaa a Paulu ér anmgbianev mba ken Yudia ungwa kwagh sha iyol na u a ze ve iyol yô. Ve kaa ér: “Nenge ase, anmgbian, ior udubu imôngo ken mba ve ne jighjigh la ka Mbayuda, man ve cii gba ve ishima u kuran Atindi. Kpa ve ungwa i kaa ér u ngu tesen Mbayuda mba ken akuraior cii wer ve̱ undu atindi a Mose, kaan wer ve̱ de tsôngon ônov vev ga, shin ve̱ de dondon aeren a uter ga.” a—Aer. 21:20b, 21.

7, 8. (a) Lu nyi Mbakristu mba ken Yudia kpishi lu a mnenge u vough ga sha mini? (b) Er Mbayuda mba ve lu Mbakristu la kpishi lu a mhen u shami ga nahan kpa, tese ér ve hingir mbavendan mimi ga sha ci u nyi?

⁷ Er yange i de kwagh u Tindi u Mose la je hemba anyom 20 nahan kpa, er nan  ve Mbakristu kpishi gba ve ishima u kuran Tindi shon here? (Kol. 2:14) Ken inyom i 49 la, mbaapostoli man mbatamen zua ken Yerusalem, maa tindi atôônanongo a washika pase ve ér saa mba ve lu Mbayuda ga la vea tsôngo shin vea kuran Tindi u Mose ga. (Aer. 15:23-29) Nahan kpa Mbayuda kpishi mba ve lu Mbakristu mba ve hen ér kwagh u Tindi u Mose kure ga la yô, i ter kwagh ve ken washika la ga.

⁸ Er Mbayuda mban lu a mhen u shami ga yô, maa tese ér ve kera kuma u lun Mbakristu gaa? Mayange ga. Yange ve civir mbaaôndo mbaaiev cii ve, ve va hingir Mbakristu ga, shi ve va hingir Mbakristu kpa ve soo u eren kwagh môm u a zough vea kwaghaôndo u aiegh ga. Tindi u yange doo Mbayuda mba ve lu Mbakristu mban yum la kpa, lu Yehova wa ye. Tindi la yange wa kwagh u mbaimev ker ga shi lu a zayol sha mi kpaa ga. Shi Tindi la yange lu sha kwagh u ikyuryan i tse, kpa Mbakristu di gema lu sha tahav mbu ikyuryan i he. Yehova yange kera ver ishima ér or a kura Tindi la cii ve una lumun a mcivir u nan ga. Mbayuda mba ve lu Mbakristu mba ve lu sendegh sha kwagh u Tindi yum la lumun a gbenda u he u civir Yehova la ga. Yehova lu tesen ve gbenda u he u civir un la kure kure, nahan gba u ve kpa vea dondo u. b—Yer. 31:31-34; Luka 22:20.

9. Lu nyi Paulu tese sha kwagh u Tindi u Mose laa?

⁹ Hide agwa u ior ungwa ér Paulu lu tesen Mbayuda mba ken akuraior agen la ér “ve̱ de tsôngon ônov vev ga, shin ve̱ de dondon aeren a uter ga” la di ye? Paulu  yange pase mba ve lu Mbayuda ga la loho u dedoo, shi pase ve wang er i kera lu u vea kuran Tindi la ga yô. Shi yange pase ér mba ve lu kighir mba ve lu Mbayuda ga ér saa ve tsôngo la lu eren kwagh u shami ga. (Gal. 5:1-7) Shi Paulu yange a pase Mbayuda mba ve lu sha agar agen mbara kpa loho u dedoo zum u una za her yô. Ka keng yange una pase mba ve keghen ato a na la er ku u Yesu la u kar a Tindi u Mose la kera, man er Aôndo a kera veren ishima ér mbacivir un ve kuran Tindi shon ve a tese ér mba mbaperapera ga yô.—Rom. 2:28, 29; 3:21-26.

10. Paulu yange tese ér un ngu a mnenge u vough sha ikyaa i icôngo man Tindi nena?

¹⁰ Nahan kpa, Paulu yange puu mba ve soo u dondon aeren a ityôô sha akaa agen er u kuran Iyange i Memen man u tsweren akaayan agen la nahan ga. (Rom. 14:1-6) Shi yange wa atindi a na sha kwagh u icôngo kpaa ga. Lu Paulu je kaa a Timoteu ér a tsôngo ye. Yange soo ér Mbayuda ve venda Timoteu ga, sha ci u ve fa er ter u Timoteu lu Orgrika yô. (Aer. 16:3) Yange lu u hanma or nana tsua a ishima i nan, u tsôngon shin tsôngon ga. Paulu yange kaa a Mbagalatia ér: “Vea̱ tsôngo shin vea̱ tsôngo ga kpa, kwagh gba sha kwagh la ga, kpa kwagh u kwagh a gbe sha mi yô, ka jighjigh u nan u i tesen un sha dooshima la.” (Gal. 5:6) Nahan kpa, lu u or a tsôngo sha ci u Tindi kaa nahan shin nana kighir mbagenev ér ve er nahan sha u i doo Aôndo yô, a tese ér imbaor la nan ban a jighjigh.

11. Lu nyi mbatamen kaa ér Paulu a ere, man ka nyi yange una palegh u erene? (Nenge ngeren u shin kpe.)

¹¹ Shin er akaa a i wa Paulu iyol la lu mimi ga nahan kpa, kwagh shon za Mbayuda mba ve lu Mbakristu la iyol kpishi je. Sha nahan yô, mbatamen kaa a Paulu ér: “Se mba a nomsombaiorov unyiin, mba ve er iceghzwa yô. Yem a ior mban za wanger  iyol you a ve imôngo, shi er ve akaa a i gbe u vea er sha inyar la, i hondo ve ityough. Nahan hanma or nana fa ér akaa a i er sha a we la cii mimi ngu ker ga, kpa u ngu eren kwagh sha inja sha inja shi u ngu kuran Atindi kpaa.” c—Aer. 21:23, 24.

12. Paulu yange tese ér un kegh iyol u eren kwagh ken mzough vea mbatamen mba ken Yerusalem zum u ve ôr un kwagh la nena?

¹² Paulu yange ma kaa ér zayol jighilii yô, lu mbaaie mba i wa un iyol la ga, kpa lu kwagh u Mbayuda mba ve lu Mbakristu mbara lu sendegh sha kwagh u Tindi u Mose her la. Kpa er nahan ga, yange lumun u eren kwagh u mbatamen mba ken Yerusalem kaa un la sha ci u kwagh la hendan a tindi u Aôndo ga. Paulu vande ngeren wener: “Shighe u m lu vea mbadondon atindi la, m hingir er or u dondon atindi nahan, shin er mo iyol yam m lu sha ikyev i tindi ga nahan kpaa, sha er me yima mba ve dondon atindi la yô.” (1 Kor. 9:20) Paulu yange er kwagh u mbatamen kaa un la, nahan “hingir er or u dondon atindi nahan.” Nahan a ver se ikyav i dedoo nyian sha u eren kwagh ken mzough vea mbatamen, i de lu u sendegh sha kwagh u se soo la ga.—Heb. 13:17.

13. (a) Lu nyi i na ve Mbayuda mbagenev hii u eren ayôôso ken tempel? (b) Yange i war Paulu nena?

¹³ Yange kwagh zayol ken tempel. Er shighe va kuma u nomsombaiorov mba unyiin mbara vea kure iceghzwa ve yô, Mbayuda mba ve lu ken Ashia mbara nenge a Paulu nahan ve wa un aie iyol ér a nyôr a Atôatyev ken tempel, nahan kwagh ne va a ayôôso. Luun er tor shoja u Mbaroma yange una yima Paulu ga yô, alaghga ma i gbidye un je ma kpe. Kpa tor shoja u Mbaroma la na wada ér ushoja ve kôr Paulu. Lu u a tsa a hemba anyom a nyiin cii ve a pase un ye. Nahan je kpa, Paulu lu a war ga. Tor shoja la pinen Mbayuda ityôkyaa i ve soo u wuan Paulu yô, ve wa un akaa iyol kpishi. Er ior lu ngoron kpishi yô, tor shoja la kav kwagh u ve lu ôron la ga. Ken masejime yô, ushoja mbara kar a Paulu hen ijiir la kera. Mba za zurum a Paulu hen iyagh ki ushoja mbara yô, Paulu kaa a tor shoja la ér: “Wea lumun yô, de m lam a ior mban.” (Aer. 21:39) Tor shoja la lumun, nahan Paulu pase ve kwagh u jighjigh na u nan a vangertiôr.

14, 15. (a) Lu nyi Paulu pase Mbayuda? (b) Ka sha igbenda i nyi tor shoja u Mbaroma nôngo sha u una fa ityôkyaa i ishima vihi Mbayuda a Paulu?

¹⁴ Paulu kaa a ve ér, “kegh nen ato m ôr ne ishô yam.” (Aer. 22:1) Paulu lam a  ikpelaior la ken zwa Heberu nahan ishima gba ve shimi. A pase ve wang er i hii ve un hingir or u dondon Kristu yô. Paulu yange lam sha akaa agen a Mbayuda mbara vea fatyô u za tôvon fan mimi u a yô. Lu or u fan ityesen tsema tsema u i yilan un ér Gamaliel la Paulu hen kwagh sha ikyev na ye, shi Paulu tôvon mbadondon Kristu a ican er mbagenev ken a ve fa nahan. Er lu yemen ken Damaseku la, Yesu u i nder un shin ku la lam a na ken mpase u sha mnenge. Mba ve lu a na imôngo la ungwa imo, kpa ve kav kwagh u i ôr la ga. (Ngeren mba henen kwagh a mi u Aer. 9:7; 22:9, nwtsty.) Mba ve lu a Paulu imôngo la, wase un ve nyôr a na ken Damaseku sha ci u kera lu nengen ga. Mba za nyer yô, Anania u alaghga Mbayuda mba ve lu hen veghertar la cii fa un la za bugh Paulu ashe sha ivande.

¹⁵ Paulu shi ôr ve er Yesu ande hen a na ken tempel shighe u un hide ken Yerusalem la. Mbayuda mba ongo kwagh ne yô, ishima za ve iyol kpishi, maa ve kaa ér: “I kar a or ne sha tar kera, gadia a kuma u lun uma ga!” (Aer. 22:22) Er tor shoja la soo u waren Paulu yô, a na wada i yem a na ken iyagh ki ushoja. Tor shoja la yange soo u fan ityôkyaa i ishima vihi Mbayuda a Paulu yum la, nahan kaa ér i gbidye Paulu a ôr kwagh u za hemen la. Ushoja mba hiin ér vea gbidye un yô, a pase ve er un lu or Roma yô. Shi a pine ve aluer tindi u Mbaroma na ian ér i gbidye un yô. Nyian ne kpa, atindi a i we sha ajiir kposo kposo la ka a na Mbashiada mba Yehova ian i pasen jighjigh ve. (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér, “ Atindi a Mbaroma man Marnya u Mbaroma” la, man u “ Ajir a I Ôr sha u Se Zua a Ian i Pasen Loho u Dedoo Yô” la.) Tor  shoja la yange fe er Paulu lu or Roma yô, a kure ikyaa ér una tôv un sha gbenda ugen. Sev mbu aven yô, a yem a Paulu hen atejir u vesen u Mbayuda u Sanhederin la ér i tôv un.

16, 17. (a) Ka nyi yange i za hemen shighe u Paulu lam a Sanhederin laa? (b) Paulu ver se ikyav i dedoo i iyolhiden a mi ijime shighe u i ta un sambe la nena?

¹⁶ Paulu ôr ishô na sha ishigh ki Sanhederin kaa ér: “Anmgbianev, m ngu eren kwagh u vough sha ishigh ki Aôndo a imoshima i wang zan zan nyian.” (Aer. 23:1) A ôr kwagh hemba nahan ga. Bibilo kaa ér: “Pristi u vesen, Anania, kaa a mba ve tile ikyua a na la ér ve ta un sambe sha zwa.” (Aer. 23:2) Nenge imba ilyahan la sha wono! Kwagh ne tese ér pristi u vesen lu a ieren i sangen a sange la. Yange de ér Paulu a ôr ishô na ga tsô maa hen ér ngu eren aie. Kwagh u er ne na yô, Paulu kaa a na ér: “Aôndo una tsaha u, we or u wan atseregh ne. U tema wer u ôrom ijir sha Atindi, man u gema u ngu peren Atindi sha u kaan wer i tam sambee?”—Aer. 23:3.

¹⁷ Kpiligh mba ve lu her la iyol, lu sha kwagh u i er a Paulu la ga, kpa lu sha kwagh u Paulu ôr la! Ve pine un ér: “U ngu lahan pristi u vesen u Aôndo?” Paulu tese er un we Tindi ikyo shi un hidi a iyol ijime yô. A kaa ér: “Anmgbianev, m fa mer ngu pristi u vesen ga. Gadia i nger ér, ‘De lahan ma orhemen u ior ou ga.’ ” d (Aer. 23:4, 5; Eks. 22:28) Paulu fe ér mbagenev lu Mbafarishi mbagen di lu Mbasadushi yô, a hii u lamen a Sanhederin sha gbenda ugen kposo. A kaa ér: “Anmgbianev, m ngu Orfarishi, wan u Mbafarishi. Ka sha kwagh u mnder u shin ku i lu ôron mo ijir ye.”—Aer. 23:6.

18. Er nan ve Paulu kaa ér un ngu Orfarishi, man se er tom a imba gbenda ne sha ashighe agen nena?

¹⁸ Er nan ve Paulu kaa ér un ngu Orfarishi? Sha ci u lu “wan u Mbafarishi.” Inja na yô tsombor na lu ken annongo la. Sha nahan yô, ior kpishi nengen un ér  ngu Orfarishi. e Er Mbafarishi na jighjigh a ityesen i aiegh sha kwagh u mnder u shin ku nahan kpa, er nan ve Paulu lumun ér un ngu Orfarishi? Mbafarishi yange ve na jighjigh ér kwagh ngu ken or u a kpen ga yô. Shi ve na jighjigh ér orperapera ka nana kpe yô jijingi u nan a due a za hingir orgen. Mayange Paulu lumun a atesen ne ga. Yange na jighjigh a mnder u shin ku u Yesu tese la. (Yoh. 5:25-29) Nahan cii kpa, Paulu lumun a kwagh u Mbafarishi na jighjigh ér aluer or kpe yô kwagh u nan bee a bee ga la. Kpa Mbasadushi di lumun a kwagh ne ga kuaa. Se fatyô u dondon imba gbenda ne shighe u se lu lamen a mba ve ze adua u fada shin Mbaprotestanti yô. Se fatyô u kaan a ve ser, se kpa se na Aôndo jighjigh er ve nahan. Ka mimi, alaghga vea na jighjigh a ityesen i Triniti, se di se na jighjigh a kwagh u Bibilo i tese la. Nahan kpa se cii se na jighjigh ser Aôndo ngu.

19. Lu nyi i na ve ayôôso gba ken Mkohol u Mbaajiriv?

¹⁹ Kwagh u Paulu ôr la na yô, ayôôso gba ken Mkohol u Mbaajiriv. Bibilo kaa ér: “Ayôôso mough taveraa, maa mbangerenatindi mbagenev ken nongo u Mbafarishi mough gba nyiman kwagh taver taver, kaan ér: ‘Se nenge a kwaghbo môm u or ne a er ga, kpa aluer jijingi shin ma ortyom nan lam a na yô—.’ ” (Aer. 23:9) Mbasadushi yange ve na jighjigh a mbatyomov ga, nahan er ve ungwa kwagh ne yô asema lu yeghen ve ker! (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “ Mbasadushi man Mbafarishi” la.) Yange ayôôso la taver je gande, nahan kurutya u kweshojaa u Mbaroma shi va yima Paulu. (Aer. 23:10) Nahan cii kpa, Paulu lu a war ga. Ka nyi igen apostoli ne shi una tagher a mini? Se seer fan kwagh u za hemen la ken ityough ki dondon ne.