1. Ka nyi Paulu man Luka kua Aristareku yange ve fa ve ishima nyian ve ga?

 TSO u ityough nagh lu eev mbu “Ônov mba Zuusu” la, mough hen icile i Melita, ken Zegemnger u Mediterenia, lu yemen ken tar u Italia, er ken inyom i 59 la nahan. Man a shi nan kpa lu zege tso u tôôn ishamuyia. Apostoli Paulu lu shin tso ne vea ushoja mba ve lu yemen a na la, kua Luka man Aristareku, Mbakristu mba ve lu vea na imôngo la. (Aer. 27:2) Mbatsoo mbara lu suur sha Castor man Pollux, ônov mba aôndo u Mbagrika u i yilan ér Zuusu, mba ve lu ahina la, ér ve kura ve. (Aer. 28:11) Kpa mbaivangeli mban yô suur sha a ve ga. Sha ci u Paulu vea mba ve lu a na imôngo la lu mbacivir Yehova, Aôndo u pase un ér una za er shiada sha kwagh na ken Roma, shi una tile sha ishigh ki Shisar la.—Aer. 23:11; 27:24.

2, 3. Ka ajiir a han nahan tso u Paulu nyôr u zan ken Roma la yange kara, man lu an nan lu a na ken zende la zan zan za kar nyôrono?

² Tso la za tile hen ihyongo i hen Sirakuse, gar ugen hen haregh u Sicilia, u un kpa nôngo u lun zege gar er gar u Atene man u Roma nahan la. Ayange nga karen atar yô, tso ne maa mough hen Sirakuse za nyôr hen Rhegium, vegher u ken imbusutariyan i tar u Italia la. Maa ahumbe a ken vegher u ken imbusutariyan la gba mgbeghan tso ne yemen a mi hen ihyongo igen hen tar u Italia, i i yilan ér Putilai (ikyua a ijiir i i yer hegen ér Naples), ape ve soo u za tilen la. Mough hen Rhegium yem hen ijiir ne gba ica je kuma er ukilomita 320 nahan. Kpa er ahumbe la wase tso shon yem fele fele yô, kpernan je maa ve za nyôr her.—Aer. 28:12, 13.

³ Lu u Paulu una moughon hen ijiir ne yô, una za nyôr hen gar u Roma, ape una tile sha ishigh ki Tor Nero la. “Aôndo u lun a ishimasurun cii” lu a Paulu ken mhii u zende ne je zan zan za kar nyôron. (2 Kor. 1:3) Er se lu va nengen nahan, Yehova yange za hemen u lun a Paulu, nahan Paulu kpa za hemen u eren tom u mishen sha gbashima.

4, 5. (a) Yange i ngohol Paulu vea mba ve lu a na imôngo la hen Putilai nena, man alaghga lu nyi i na ve i na un ian gbangelaa nahana? (b) Aluer i wuhe Orkristu ken purusu je kpa, ieren i nan i dedoo la ia fatyô u wasen nan nena?

⁴ Paulu vea mba ve lu a na imôngo la mba za nyer hen ihyongo i Putilai la yô, ve ‘zua a anmgbianev hen ijiir ne shi [anmgbianev mbara] taver ve ishima ve tsa vea ve ayange ataankarahar.’ (Aer. 28:14) Anmgbianev mba hen Putilai mbara ver Mbakristu ikyav i dedoo i ngohol ior sar sar! Se fa dedoo ser anmgbianev mba ve ngohol mbavannya mban sar sar la, yange ve zua a injar kwa kimbir kimbir  sha kwagh u Paulu vea mba ve lu a na imôngo la ôr a ve sha u taver ve ishima la. Kpa, yange er nan ve Paulu lu ken purusu shi i lu kuran un je kpa, i na un ian gbangelaa yum nahana? Adooga gbenda u apostoli Paulu er kwagh a ushoja mba Mbaroma mba ve lu kuran un la na yô, ve na un jighjigh ve tôô ave sha.

⁵ Nyian kpa, kape mbacivir Yehova mba i wuhu ve ken upurusu shin ken afo a mbakwarev sha ci u jighjigh u nan ve la kpa, ashighe agen ka i na ve ian gbangelaa, shin i de ve ve er akaa agen a i ne mbagenev ken purusu ian i eren ga je la. Sha ci u er ve ve lu Mbakristu yô, ka ve eren kwagh sha mimi, nahan i na ve jighjigh. Ikyav i tesen yô, yange i wuhe ormbaiv ugen ken tar u Romania ér a tsa ken purusu anyom 75. Kpa or shon va hiin u henen Mkaanem ma Aôndo vea Mbashiada yô, gema eren kwagh sha inja. Nahan mbautahav mba nengen sha purusu la va tsua un ér a za ken kasua a or u kuran un shio, a za yam akaa sha ci u purusu la. Kpa kwagh u hemban cii yô, ieren yase i dedoo la ka i na ior ve wuese Yehova.—1 Pet. 2:12.

6, 7. Ka nyi anmgbianev mba ken Roma yange ve er u tesen ér Paulu doo ve ishima kpishi?

⁶ Shighe u Paulu vea mba ve lu a na imôngo mbara mough hen Putilai u yemen hen gar u Roma la, yange vea yem angahar sha gbenda u i yer ér Appian Way la. Ve zende kuma ukilomita 50 nahan, ve za nyôr hen Capua. Gbenda u Appian Way ne yem jighilii nyôr hen gar u Roma. Yange i er gbenda ne i cir ikpandeawen i vesen sha mi lu vaanaa. Lu zege gbenda u ior kpishi karen sha mi yô. Mbakaren gbenda ne yange ve nenge a ajiir a doonashe kpishi ken tar u Italia la. Vea karen ajiir agen yô, ve fatyô u nengen a Zegemnger u Mediterenia je kpaa. Gbenda ne yem kar hen ijiir i ihwembe mnger i lu her yô, mba yer ijiir ne ér Pontine Marshes la. Mough her yem hen gar u Roma gba ica kuma er ukilomita 60 nahan. Lu hen ijiir ne Tembekasua u Apiu lu ye. Luka nger ér, yange anmgbianev mba ken Roma mba za “ongo kwagh wase yô,” mbagenev mough va zan zan va ar hen tembekasua la, mbagen yô lu va keghen hen ijiir i i yer ér Ayou a Memen Atar la. Lu ijiir i mbakaren gbenda memen her yô. Mough her yem gar u Roma gba ica kuma er ukilomita 50 nahan. Kwagh u ve er ne tese ér yange Paulu doo ve ishima kpishi!—Aer. 28:15.

 ⁷ Tembekasua u Apiu lu ijiir i or a zende a tume nan iyol nana va mem her kpa a kundu nan iyol ga. Orroma ugen ngise dugh icam pase mlu u tembekasua ne sha ayange a na la ér: “Mbanahan tso mba her gbing. Bee kera yô, mbanengen sha ajiir a tsan mba eren a mbavannya sha icivir ga.” A nger ér, “mngerem ma her lu kwagh u man ga,” shin ma doo ga. U yan kwagh hen ijiir shon je kpa Orroma ne yange venda. Er ijiir ne doo u lun her ga nahan kpa, anmgbianev mba ve mough ken Roma la lu va keghen Paulu kua mba ve lu a na imôngo la her saan saan, sha er vea mough her a ve imôngo, vea mase zenden za nyôron ken Roma a zayol shio yô.

8. Er nan ve Paulu yange sugh Aôndo shighe u “nenge a” anmgbianev nav laa?

⁸ “Er Paulu nenge a” anmgbianev nav yô, ivur la kaa ér, “a sugh Aôndo shi ishima taver un.” (Aer. 28:15) Sha kpôô yô, er apostoli ne nenge a anmgbianev nav mba doon un ishima, mba alaghga fa ve mbagenev sha ati a ve la yô, zua a agee kua msurshima. Paulu yange sugh Aôndo sha ci u nyi? Yange fa er dooshima u tangen iyol ga la a lu vegher u ityamegh ki jijingi yô. (Gal. 5:22) Nyian kpa, icighan jijingi ka a mgbegha Mbakristu ve lumun u yan ican sha ci u wasen ayol a ve, shi surun mba kwagh a tser ve la asema.—1 Tes. 5:11, 14.

9. Se dondo ikyav i anmgbianev mba yange ve va kegh Paulu gbenda la nena?

⁹ Ikyav i tesen yô, icighan jijingi ka a mgbegha anmgbianev mbanomso man mbakasev mba ken tiônnongo ve ngohol mbavannya sar sar, nahan i doo ve u wasen mbatamen mba sôron atôônanongo man mbamishen kua mba ve eren tom u pasen kwagh hanma shighe yô. Anmgbianev mban mbagenev ka i lu mba ve de akaa a vesen a kar ve, sha er vea hemba zuan a shighe u civir Yehova yô. Pine ase iyol you wer: ‘Shighe u ortamen u sôron atôônanongo a ve tiônnongo wase inya yô, ka nyi me fatyô u seer eren sha u wasen unu? Aluer ngu a kwase yô, me fatyô u wasen un vea kwase na sha akaa a a gbe ve la kpa? Me fatyô u sôron ian veren sha er me er tom u pasen kwagh la vea ve kpa?’ Aluer u er nahan yô, u zua a averen kpishi. Ikyav i tesen yô, hen ase er yange a saan anmgbianev mba ken Roma mbara iyol kpishi, shighe u ve ungwa Paulu vea mba ve lu a na imôngo mbara ôr ve akaa agen a yange er ve, sha u taver ve ishima la yô.—Aer. 15:3, 4.

10. Paulu yange za nyôr hen gar u Roma nahan, kwagh za a na nena, man ka nyi yange ica i gba ga je maa ere?

¹⁰ Paulu vea mba ve lu a na imôngo la mba za nyer hen gar u Roma yô, “i na Paulu ian kôr ya na lu her, vea orshoja u lu kuran un la.” (Aer. 28:16) Yange a wuhe or hen ya u nan yô, i ta nan ishiligh i zer ken orshoja u a lu kuran nan la, sha er nana osough a yevese a yem ga yô. Er i ta Paulu ishiligh nahan cii kpa, de ér ishiligh kura ku yange un u pasen kwagh u Tartor ga. Paulu memen ayange nga karen atar yô, a tindi i kaa Mbayuda mba duen ati mba hen gar u Roma la va kohol hen a na, sha er una fa ve shi una pase ve kwagh yô.

11, 12. Shighe u Paulu lu lamen a ityô na Mbayuda hen gar u Roma la, ka nyi yange ôr sha er vea hemba soon u keghen ato a naa?

¹¹ Paulu kaa a ve ér: “Anmgbianev, yange m er ior asev ma kwaghbo ga, shi m er ma kwagh u hendan a aeren a uter asev ga, nahan kpa i kôrom ken Yerusalem i nam sha ikyev i Mbaroma. Mba tôvon sha kwagh shon yô, ve soo u pasen mo, sha ci u ve zua a ityôkyaa i môm i vea wuam ga. Kpa Mbayuda mba ngur hanger her yô, hingir u me  va a ijir hen Shisar, kpa u ngu wer m lu van mer me va yila ityô yam ijir sha ma kwagh ga.”—Aer. 28:17-19.

¹² Er Paulu yila Mbayuda mba lu lamen a ve la ér “anmgbianev” yô, tese ér lu nôngon ér ve fa er un kpa un lu Oryuda yô, nahan ve de eren kwagh a na sha ma gbenda u tesen ér un ngu kposo a ve ga. (1 Kor. 9:20) Shi a pase ve wang ér un va ken Roma ka u va yilan ityô na Mbayuda ijir ga, kpa ka ijir i i yer un, un lu van a mi hen Shisar ye. Kpa Mbayuda mba ken Roma mbara vande ungwan kwagh u ijir i Paulu lu zan a mi hen Shisar la ga. (Aer. 28:21) Ikyav tese ér Mbayuda mba ken Yudia yange ve va ôr mba ken Roma mbara kwagh u Paulu ga. Sha ci u nyi? Takeda ugen pase ityôkyaa la kaa ér: “Shighe u wuhee la yange been yô, alaghga tso u Paulu lu shimi la kpa lu ken utso mba ve za hii nyôron ken tar u Italia yô. Er utso faan zan mape sha shighe u wuhee la ga yô, Mbayuda yange vea fatyô u tindin or a washika ken Roma u pasen ior vev mba ve lu ker la kwagh u Paulu ga.”

13, 14. Paulu yange hii u pasen kwagh u Tartor nena, man se dondo ikyav na la nena?

¹³ Tsô Paulu gba ôron ve kwagh u Tartor, kpa hii ôron ve kwagh ugen u yange na ve ve hemba soon u keghen ato a na yô. A kaa ér: “Ka sha ityôkyaa ne m yer ne sha u me zua ishigh a ven shi me lam a ven kpaa ye, gadia ka sha kwagh u ishimaverenkeghen i Iserael la i tem ishiligh kun ye.” (Aer. 28:20) Ishimaverenkeghen i Mbakristu lu pasen kwagh u i la, lu Mesiya kua Tartor na. Mbayuda mba duen ati mbara gema kaa a na ér: “Se nenge yô, doo u se kegh ato a we se ungwa kwagh u u lu a mi u ôron la, gadia mimi je, annongo ne yô, se fa, hanma ijiir cii mba lamen sha a na dang.”—Aer. 28:22.

¹⁴ Hanma shighe u ian i dugh i pasen loho u dedoo cii yô, se fatyô u dondon ikyav i Paulu sha u ôron mba se lu lamen a ve la kwagh, gayô pinen ve mbampin mba vea na a hemba saren ve u fan kwagh u Bibilo i tese yô. U fatyô u henen igbenda i dedoo i eren  kwagh ne ken antakeda u Ver Ishima Seer Fan Takerada u Ôron man Ityesen la, kua u Uma Wase u Mbakristu man Tom Wase—Antakerada u Mkombo la. U ngu eren kwagh a ityakeda ne sha gbenda u u seer fan ityesen kpa?

15. Ter akaa anyiin a se fatyô u henen ken kwaghpasen u Paulu la.

¹⁵ Paulu yange sôr ian ver i lamen a Mbayuda sha iyange igen. Ka va lun sha iyange i ver la yô, Mbayuda va hen ya u lu tsan her la “ngee hemba kwa u hiihii la.” Tsô Paulu gba pasen ve akaa a ken Ruamabera, “eren shiada sha kwagh u Tartor u Aôndo vighe vighe, hii pepe je zan zan aikighe; lu pasen ve kwagh u Yesu ken Atindi a Mose man ken Uprofeti sha u ve na jighjigh yô.” (Aer. 28:23) Se fatyô u henen akaa anyiin ken kwaghpasen u Paulu la. Hiihii yô, yange hemba veren ishima sha kwagh u Tartor u Aôndo. Sha uhar yô, lam a ior sha gbenda u vea na jighjigh a kwagh u lu tesen ve la yô. Sha utar yô, lu ôron kwagh la ken Ruamabera, u tesen mba lu lamen a ve la er i lu kwagh u mimi yô. Sha unyiin yô, yange hemba wan ikyo sha mbamgbe mba ior mba lu pasen ve kwagh la, nahan pase ve kwagh “hii pepe je zan zan aikighe.” Paulu ver se ikyav i dedoo kpishi sha kwagh la! Yange er shiada vighe vighe, nahan lu nyi i due kere? “Mbagenev hii u nan akaa a a ôr la jighjigh,” kpa mbagenev yô ve na jighjigh ga. Luka nger ér yange ior gba zwa môm ga, nahan mbagenev ken a ve “hii u yemen.”—Aer. 28:24, 25a.

16-18. Er nan ve yange Mbayuda mba ken Roma venda u keghen ato a Paulu kpa kpiligh un iyol ga, man shighe u ior ve vende u keghen ato a loho wase yô, doo u a lu se ken ishima nena?

¹⁶ Kwagh u ve er la kpiligh Paulu iyol ga, sha ci u Bibilo vande ôron ér ior vea er nahan, shi imbakwagh la vande eren un. (Aer. 13:42-47; 18:5, 6; 19:8, 9) Paulu maa mase ôron a mba cighir asema mba ve hii u yemen la ér: “Kwagh u icighan jijingi tsenga ôron a uter enev sha ikyev i profeti Yesaia ne ka nahan vough, ér, ‘Za hen nongoior ne za kaa wer: “Ne ungwa, kpa mayange ne kav kwagh shon ga, shi ne nenge, kpa mayange ne kav je ga. Gadia asema a ior mban cighir. Ato a ve ungwa, kpa ve wa ikyo ga. Shi ve kusu ashe a ve, sha er mayange vea nenge sha ashe a ve ga, shin vea ungwa ken ato a ve, vea kav kwagh shon ken ishima, sha u vea gema asema, nahan m bee ve angev kpaa ga.” ’ ” (Aer. 28:25b-27) Ishember i ken zwa Grika i i gem ér “cighir” la, tese ér yange asema a ve “wa akpema,” shin “kehe” gande u loho u Tartor ua nyôr ken asema a ve. (Aer. 28:27) Vihi kpishi er ior mbara venda mimi yô!

¹⁷ Paulu mase kaan a Mbayuda mba ve na jighjigh ga mbara ér, ‘akuraior agen aa ungwa keng je.’ (Aer. 28:28; Ps. 67:2; Yes. 11:10) Sha kpôô yô, apostoli Paulu yange fa kwagh u lu ôron la kuma un, sha ci u vande nengen er ior mba ken akuraior ngohol loho u Tartor yô!—Aer. 13:48; 14:27.

¹⁸ Ior ka vea venda u keghen ato a loho u dedoo u se pasen la kpa, ishima vihin se ga, er Paulu nahan. Sha ci u se vande fan er i lu u ior kpishi vea tsua u zan sha gbenda u uma la ga yô. (Mat. 7:13, 14) Shi mba ve lu a ishima i mimi la ka vea tsua u civir Yehova yô, i saan se iyol, shi se ngohol ve sar sar ken tiônnongo.—Luka 15:7.

19. Ka nyi Paulu yange er shighe u i wuhe un hen ya na laa?

¹⁹ Mkaanem ma Luka mase ôron u kuren takeda u Aerenakaa ne taver se ishima  kpishi. A kaa ér: “[Paulu] tsa her anyom ahar jimin, lu ngohol mba ve lu van hen a na la cii sar sar, pasen ve kwagh u Tartor u Aôndo shi tesen ve kwagh u Ter Yesu Kristu gbar gbar a ishima i môm, kwagh môm yange un ga.” (Aer. 28:30, 31) Paulu lu or u ngohol ior sar sar, shi lu a jighjigh u nan kua gbashima; a ver se ikyav i dedoo sha aeren ne!

20, 21. Ka unô nahan Paulu yange wase ve shighe u lu hen gar u Roma laa?

²⁰ Orgen ken mba yange Paulu ngohol ve sar sar yô, lu Onesimu, kpan u yevese orvesen na ken Kolose la. Paulu wase Onesimu hingir Orkristu. Nahan Onesimu hingir ‘anmgbian u Paulu u jighjigh man u doon un ishima.’ Onesimu yange doo Paulu ishima kpishi je yô, Paulu kaa ér ngu ‘wan wam, m hingir ter na.’ (Kol. 4:9; File. 10-12) Onesimu yange una taver Paulu ishima kpishi! a

²¹ Mbagenev kpa yange ve hen kwagh ken ikyav i dedoo i Paulu ver la. Yange nger washika hen Mbafilipi kaa ér: “Sarem u ma ne fe er kwagh u a erem ne a gem a ne loho u dedoo u lu samber zan a za hemen yô. Nahan Mbakuran Shisar kua ior mbagenev cii hingir u fan er m lu ken purusu sha ci u Kristu yô. Hegen anmgbianev kpishi ken Ter hingir u lun a vangertiôr sha ci u purusu u m lu ker ne, shi mba hemban tesen ishimataver cii sha u ôron ior loho u Aôndo a mciem shio.”—Fil. 1:12-14.

22. Ka nyi igen kpa Paulu yange er shighe u i wuhe un hen ya na hen gar u Roma laa?

²² Er i wuhe Paulu hen ya na shighe u lu ken Roma la nahan kpa, gema tôô shighe la nger uwashika mba hange hange, mba ve lu ityakeda igen ken Ruamabera u Mbakristu u ken zwa Grika la. b Uwashika mbara yange ve wase Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli, mba i nger hen a ve la. Se kpa uwashika mbara mba wasen se, sha ci u kwaghwan u Aôndo yange na un nger la ngu a inja nyian vough er sha ayange la kpa lu nahan.—2 Tim. 3:16, 17.

23, 24. Shighe u i wuhe Mbakristu ken purusu sha kwagh u jighjigh ve u nan je kpa, ka ve er nyi u tesen ér saan ve iyol er Paulu nahana?

²³ Er takeda u Aerenakaa la u pase vighe vighe ga nahan kpa, yange i wuhe Paulu anyom nga karen er anyiin nahan yô, i mase pasen un. Yange tsa ken purusu anyom ahar hen gar u Sesaria, shi i za wuhe un anyom ahar ken Roma, hen ya u kôr haya her la. c (Aer. 23:35; 24:27) Kpa yange saan un iyol her, shi za hemen u civir Yehova sha afatyô na cii. Nyian kpa, kape i saan mbacivir Yehova mba i wuhe ve ken upurusu sha kwagh u jighjigh u nan ve la iyol, shi ve lu pasen kwagh her je la. Nenge ase ikyav sha kwagh u anmgbian ugen iti na ér Adolfo, u yange i wuhe un ken tar u Spain, sha ci u a venda u nyôron ishoja ér un ngu Orkristu la. Orvesen ken mbakuran purusu la yange kaa a na ér. “Kwagh wou kpiligh se iyol. Se er uma taver we ken purusu kpishi, man ka sea eren we ican kpa, u seen a se, shi u lamen a vese kundu kundu.”

 ²⁴ Ken masejime yô, i va na Adolfo jighjigh je yô i kera wuhen hunda u iyou i lu ker ken purusu la ga. Ashighe agen ushoja ve va her a na ve va pinen un mbampin sha akaa a ken Bibilo. Jighilii yô orgen ken mbakuran purusu la yange a nyôr ken iyou i i wuhe Adolfo ker la a ôron Bibilo, Adolfo di a gema a tile sha hunda a nengen sha er or a vaan yô, una ôr un a yer, i de nengen a na ga yô. Nahan Adolfo u i wuhe un ken purusu ne, a hide a kuran orkuran un ken purusu la! Ikyav i dedoo i Mbashiada mbajighjigh mban ve ver la i mgbegha se u “hemban tesen ishimataver cii sha u ôron ior loho u Aôndo a mciem shio,” shighe u se tagher a mbamzeyol je kpaa.

25, 26. Ka kwaghôron u profeti u han Yesu yange ôr lu a tsa i kuma anyom 30 ga maa kure sha ayange a Paulu laa, man kwaghôron u profeti shon ngu kuren sha ayange ase ne nena?

²⁵ Takeda u Aerenakaa ôr akaa a doon kpishi sha kwagh u Mbakristu mbajighjigh mba yange ve er tom u pasen kwagh sha afatyô ve cii yô. U za mase kuren sha ikyav i dedoo i Paulu, u yange ior lu van hen a na shighe u i wuhe un hen ya na ve, za hemen u “pasen ve kwagh u Tartor u Aôndo” la! Ityough ki hiihii kira ôr kwagh u tom u Yesu yange na mbadondon un yô, a kaa a ve ér: “Ne va ngohol tahav zum u icighan jijingi una sen sha a ven yô, nahan ne lu mba eren shiada sha kwagh wam ken Yerusalem man ken Yudia kua ken Samaria cii, man ken ajiir a hemban gban ica sha tar.” (Aer. 1:8) Nahan hen shighe la, anyom kar lu a kuma 30 ga je maa, i “pase [loho u Tartor] shin tar hen akaa a i gbe a cii.” d (Kol. 1:23) Kwagh ne lu ikyav i tesen er jijingi u Aôndo a lu a tahav kpishi yô!—Sek. 4:6.

²⁶ Nyian kpa, jijingi u Aôndo ngu wasen Mbakristu mba i shighe ve mkurem la, kua mba ve lu “iyôngo igen la,” u “eren shiada sha kwagh u Tartor u Aôndo vighe vighe” ken ityar 240! (Yoh. 10:16; Aer. 28:23) U ngu eren tom shon sha afatyô wou cii kpa?