ITYOUGH 25
“Me Za a Ijir ne hen Shisar”
Paulu ver se ikyav i eren shiada sha u zuan a ian i pasen loho u dedoo
Ityough kin Har sha Aerenakaa 25:1–26:32
1, 2. (a) Ka mlu u nyi Paulu yange nyôr kere? (b) Ka mpin u nyi alaghga se pine sha kwagh u Paulu kaa ér una za a ijir na hen Shisar laa?
PAULU lu ken Sesaria her ushoja lu kuran un. Anyom a karen ken ijime ahar shighe u hide ken Yudia la, ken atô u ayange kpuaa tseegh Mbayuda nôngo u wuan un kuma acin atar. (Aer. 21:27-36; 23:10, 12-15, 27) Er mbahyomov mba Paulu lu a fatyô u wuan un ga nahan kpa, ve lu a de ga. Paulu nengen ér alaghga una va hide a za gba sha ikyev i mbahyomov nav yô, a kaa a Gomna Fesetu ér: “Me za a ijir ne hen Shisar!”—Aer. 25:11.
2 Lu ishima i Yehova u Paulu a za a ijir ne hen Shisar? Mlumun u sha mpin ne ngu hange hange sha ci u se mba se lu eren shiada sha kwagh u Tartor u Aôndo vighe vighe hen shighe u mkur ne la. Doo u se fa aluer ka u se dondo ikyav i Paulu sha u “eren shiada shi ôron ajir kpoghuloo [sha u se] zua a ian i pasen loho u dedoo” yô.—Fil. 1:7.
“M Tile Ka sha Ishigh ki Ikyônough ki Ijirigh” (Aer. 25:1-12)
3, 4. (a) Lu nyi Mbayuda wa ishima u eren shighe u ve kaa ér i va a Paulu ken Yerusalem laa, man yange war ku nena? (b) Yehova wasen mbacivir nyian er wase Paulu la nena?
3 Fesetu va tem Gomna sha Yudia ayange nga karen atar yô, a mough a za ken Yerusalem. a Za nyer yô, upristi mba tamen kua Mbayuda mbagenev mba duen ati yila Paulu ijir ér a er aferakaa. Mbahemenev mban fa er Mbaroma ve soo ér gomna u he ne a doo ityough a ve kua Mbayuda mbagen cii yô. Nahan ve kaa ér Fesetu a er ve kwagh u doon ne: A̱ tindi i̱ va a Paulu hen Yerusalem a va ôr un ijir her. Nahan kpa awashima ve lu u bo. Mbahyomov mban wa ishima u wuan Paulu sha gbenda shighe u a mough a na ken Sesaria u van Yerusalem la. Kpa Fesetu lumun a ve ga, a kaa ér: “Mba ve lu mbahemenev ken a ven la ve sen vea mo ve va yila un ijir, aluer mimi je or la er kwaghbo yô.” (Aer. 25:5) Kwa ne kpa, Paulu shi war ku.
4 Ken mbamtaver mba Paulu tagher a mi ne cii, Yehova lu taver un ishima sha ikyev i Yesu. Ikyav i tesen yô, Yesu yange ande hen apostoli ne ken mpase u sha mnenge, a kaa a na ér: “Taver Ishima!” (Aer. 23:11) Nyian kpa, mbacivir Aôndo mba tagher a mbamtaver atô kposo kposo shi ka tôvon ve a ican kpaa. Yehova yiman se sha hanma zayol ga, kpa ne se kwaghfan kua agee a wan ishima. Se fatyô u nan Aôndo u se doo un ishima la jighjigh vangertiôr ser una na se “agee a a gande a orumace” la.—2 Kor. 4:7.
5. Fesetu yange er kwagh a Paulu nena?
5 Ayange nga karen kpuaa yô, Fesetu maa “tema sha ikyônough ki ijirigh” ken Sesaria. b A kaa i va a Paulu kua mba ve wa Paulu akaa iyol la. Akaa a ve wa un iyol la lu mimi ga, nahan Paulu kaa ér: “Sha Atindi a Mbayuda kpa m er isholibo ga, shin sha kwagh u tempel kpaa ga, shi Shisar kpa m er un ma kwaghbo ga.” Apostoli ne er kwaghbo ga, nahan ityôkyaa lu i ma i kôr un ga. Fesetu una ôr ijir ne nena? Er Fesetu lu keren u doon ityough a Mbayuda yô, a pine Paulu ér: “U soo wer u yem sha Yerusalem i za ôr u ijir sha akaa ne sha ishigh yagh shinii?” (Aer. 25:6-9) Mhen ne lu u dedoo ga! Luun er yange a hide a Paulu ken Yerusalem u za ôron un ijir yô, mba ve wa un akaa iyol la ma hingir ujôôji nav nahan ma war ga. Hen kwa ne yô, Fesetu hemba soon u doon ityough a ior sha ikyaa ne a u eren kwagh u vough. Anyom a karen ken ijime la, gomna ugen u i yilan ér Pontiu Pilatu la er imbakwagh ne a Yesu. (Yoh. 19:12-16) Nyian ne kpa alaghga ujôôji vea ôr se ijir sha mimi ga sha u i doo ior a ve yô. Sha nahan yô, shighe u i kure ior mba Aôndo ijir sha mimi ga kpa i de kpiligh se iyol ga.
6, 7. Paulu yange wa apii u zan a ijir na hen Shisar sha ci u nyi, man ka ikyav i nyi a ver Mbakristu nyiana?
6 Fesetu yange soo u doon ityough a Mbayuda man lu u kwagh ne una wua Paulu. Nahan Paulu er tom a ian i tindi na mba ve lu marnya u Roma la. A kaa a Fesetu ér: “M tile ka sha ishigh ki ikyônough ki ijirigh ki Shisar, ka hen pe i gbe u a ôrom ijir je ne. M er Mbayuda kwaghbo môm ga, er we kpa u lu nengen wang nahan. . . . Me za a ijir ne hen Shisar!” Yange or a kaa ér i za a ijir i nan hen Shisar yô, or u vendan nan lu ga. Fesetu lumun kwagh ne kaa ér: “U kaa wer u za a ijir ne hen Shisar; yô ka hen Shisar je u za ye.” (Aer. 25:10-12) Apii u Paulu wa u zan a ijir na hen Shisar la hingir ikyav hen Mbakristu nyian. Zum u mbaahendanev ve nôngo ér vea cir tom wase vea gema “a suur sha tindi” yô, ka se ker iwasen hen atejir sha er se za hemen u pasen loho u dedoo er tindi a ne se ian la. c—Ps. 94:20.
7 Yange i wuhe Paulu ken purusu anyom ahar sha ci u akaa a i wa un iyol la, kpa i va na un ian i za paase iyol na ken Roma. Kpa cii ve Paulu a yem yô, orhemen ugen soo u nengen a na.
Atejir ka una kure se ijir sha tindi ga yô se za apii
“M Hemba . . . Ato Ga” (Aer. 25:13–26:23)
8, 9. Tor Agripa yange za Sesaria sha ci u nyi?
8 Fesetu ongo apii u Paulu wa u zan a ijir na hen Shisar la ayange nga karen yô, Tor Agripa vea ingyôr na Benisi va “u va sughun” gomna u he. d Sha ayange a Mbaroma la mbahemenev ve za sugh gomna u he, man kwagh ne lu ieren ve. Tor Agripa lu nôngon u yan ikyar a Fesetu sha u i va due un ken hemen i doo yô.—Aer. 25:13.
9 Fesetu ôron tor Agripa kwagh u Paulu yô, Agripa soo u lamen a Paulu. Kpernan yô, ator a ahar ne tema sha mkônom ma ajirigh u ungwan Paulu. Kpa tahav mbu ator a ahar ne kua shagba ve la cii yuhwa kuma sha mkaanem ma lu u Paulu una ôr la ga.—Aer. 25:22-27.
10, 11. Paulu yange na Agripa icivir nena, man Paulu pase tor yiase na vighe vighe nena?
10 Paulu sugh Tor Agripa sha icivir er un zough a ian i paase iyol na sha ishigh nagh yô, sha ci u Agripa fa aeren a Mbayuda kua anyimanakaa a ve la vindi vindi. Paulu maa gba ôron ve kwagh u uma na ér: “Yange m lu ken annongo u a eren asenge sha kwagh u atindi a kwaghaôndo wase ga la yô; m lu Orfarishi.” (Aer. 26:5) Paulu lu Orfarishi, shi na jighjigh a mve u Mesiya la. Paulu va hingir Orkristu yô, a pase gbar gbar er Yesu Kristu a lu un shon u i lu veren ashe a na la yô. Lu kwagh u Paulu kua mba ve wa un kwagh iyol la cii na jighjigh a mi yô, ér Aôndo una kure ityendezwa i a er a uter vev la, man lu ityôkyaa i i lu ôron Paulu ijir sha mi kpaa je la. Kwagh u Paulu ôr ne na yô Agripa soo u seer ungwan. e
11 Paulu maa gba mi pasen er yange un tôv Mbakristu a ican sha ishimavihin yô, a kaa ér: “Mo iyol yam kpa yange m na jighjigh mer gba u me hendan a Yesu, Ornasareti la sha igbenda kpishi. . . . man shi er ishima vihim a ve [mbadondon Kristu] je pev yô, m tôv ve a ican zan zan m yem ken agar a icaa je kpaa.” (Aer. 26:9-11) Paulu lu kehen a kwaghôron ga. Ior kpishi fa er yange tôv Mbakristu a ican tsung yô. (Gal. 1:13, 23) Alaghga Agripa lu henen ken ishima er, ‘Ka nyi i ne ve imba or ne nahan a hingir Orkristu?’
12, 13. (a) Paulu pase gbenda u yange un hingir Orkristu la nena? (b) Paulu lu “hendan a or u a ker gbough ku horon zwa” la nena?
12 Mkaanem ma Paulu ma ma dondo man na mlumun sha mpin la ér: “M tôô tahav hen upristi mba tamen, m lu zan ken Damaseku, ka va kom er iyange sha tembe nahan yô, Tor, m nenge iwanger due sha aôndo wanger je hemba iwanger i iyange, sen kasem kua mba ve lu zan a mo imôngo la. Nahan se cii se gba inya, maa m ungwa i ôr kwagh a mo ken zwa Heberu, ér: ‘Saulu, Saulu, er nan u tôvon mo a icana? Aluer u zer hendan a or u a ker gbough ku horon zwa yô, a yina u ga.’ M gema m pine mer: ‘Ka we ana, Terem?’ Ter kaa a mo ér: ‘Ka mo Yesu, u ú lu tôvon mo a ican ne.’ ” f—Aer. 26:12-15.
13 Paulu lu “hendan a or u a ker gbough ku horon zwa” la sha injakwagh, cii ve kwagh u kpilighyol ne va er ye. Er zendenya u a lu tumen a tume angahar sha gbough ku horon zwa la una vihi iyol gbilin nahan, kape Paulu kpa lu bulan iyol na sha u hendan a awashima u Aôndo je la. Er Yesu u i nder un shin ku la ande hen Paulu sha gbenda u yemen Damaseku la yô, a wase or u tsee ishima kpa lu sha mfe u vough ga ne u geman mhen na.—Yoh. 16:1, 2.
14, 15. Ka nyi Paulu yange ôr sha kwagh u mgem u uma na la?
14 Sha mimi yô Paulu gema uma na vindi vindi. A kaa a Agripa ér: “M hemba mpase u sha mnenge u due sha aôndo la ato ga, kpa m hii ôron loho ne hen mba ken Damaseku, maa m ôr hen mba ken Yerusalem man tar u Yudia cii, kua hen akuraior agen kpaa, mer gba u vea gema ishima vea hide hen Aôndo sha u eren ityom i tesen ér ve gema ishima.” (Aer. 26:19, 20) Paulu er tom u Yesu na un zum u a ande hen a na sha gbenda la anyom imôngo. Lu nyi i due kere? Paulu pase ior loho u dedoo, ve gema asema ve de aeren a bo ve hingir mbacivir Aôndo. Ve hingir ior mba dedoo, mba kuran atindi shi lun bem bem a mbagenev.
15 Akaa a dedoo ne cii gba Mbayuda mba ve lu hendan a Paulu la kwagh ga. Paulu kaa ér: “Ka ityôkyaa i Mbayuda yange ve kôrom ken tempel ér vea wuam je ne. Nahan kpa, er m zough a iwasen hen Aôndo yô, m ngu eren shiada hen mbagbanjime man uityaghermbaiorov cii zan zan nyian.”—Aer. 26:21, 22.
16. Se dondo ikyav i Paulu la shighe u se lu lamen a ujôôji man mbahemenev sha kwagh u jighjigh wase la nena?
16 Er se lu Mbakristu mba mimi yô, gba u se “waan nen iyol [se] keghen nen a kegh u pasen kwagh” u jighjigh wase. (1 Pet. 3:15) Shighe u se lu lamen a ujôôji kua mbahemenev sha kwagh u jighjigh wase yô, doo u se dondo gbenda u Paulu yange lam a Agripa man Fesetu la. Se pase ve sha icivir er mimi u Bibilo la a gem uma wase kua u ior mbagenev sha gbenda u dedoo yô. Alaghga kwagh la una na ujôôji shin mbahemenev vea ôr ijir yase sha inja.
“U Ngu Nôngon Wer U Gemam M Hingir Orkristu” (Aer. 26:24-32)
17. Ka nyi yange Fesetu er zum u Paulu lu palegh iyol la, man ainge kpa ior ka ve er kwagh nahan nena?
17 Er kwagh u Paulu ôr la kôr Agripa man Fesetu ken ishima yô, ve kera fatyô u ungwan ato ga. Nenge ase kwagh u er ne: “Paulu lu ôron akaa ne sha u palegh iyol, lu zan a mi ave, maa Fesetu ôr genger genger ér: ‘U ngu hunden, Paulu! Takeda u u hen kpishi ne na u ihyundugh!’ ” (Aer. 26:24) Kape ainge kpa ior ka ve er kwagh er ngise Fesetu er je la. Ior kpishi ka ve hen ér, mba ve pasen mbagenev mimi u Bibilo la ka abumeaior. Ka i taver ior mba ve hen takeda kpishi la u lumun a kwagh u Bibilo i tese ér Aôndo una va nder mbakpenev la.
18. Paulu yange na Fesetu mlumun nena, man Agripa gema kaa ér nyi?
18 Kpa Paulu na gomna mlumun kaa ér: “M ngu hunden ga, Orcivirigh Fesetu; akaa a m lu ôron ne ka a mimi, shi m ngu ôron a sha inja je. Jighilii yô, tor u m lu ôron kwagh a na gbar gbar ne fa akaa ne tsembelee . . . Tor Agripa, u na Uprofeti jighjigh kpa? M fa u na jighjigh.” Agripa kaa ér: “Ken atô u anshighe u kpuaa ne nahan u ngu nôngon wer u gemam m hingir Orkristu.” (Aer. 26:25-28) Agripa yange una ôr a ishima i môm shin a lu a ishima i môm ga kpa, shiada u Paulu er la kôr un ken ishima.
19. Fesetu man Agripa kure ikyaa sha kwagh u Paulu ér nyi?
19 Agripa maa mough sha vea Fesetu, u tesen ér ve ungwa ijir la kure. “Mba ngur yemen yô, ve gba ôron kwagh ayol a ve, kaan ér: ‘Or ne ngu eren kwagh môm u tesen ér a kuma ku shin purusu ga.’ Agripa maa kaa a Fesetu ér: ‘Luun er or ne kaa ér una yem a ijir ne hen Shisar ga yô, ma i pase un.’ ” (Aer. 26:31, 32) Yange ve fa er Paulu a lu a ishô yô. Nahan alaghga vea hemba eren kwagh a Mbakristu sha inja.
20. Er Paulu palegh iyol na sha ishigh ki mbahemenev yô lu nyi i due kere?
20 Ikyav i môm tese ér mô ken mbahemenev mban yange nan lumun loho u dedoo u Tartor u Aôndo la ga. Paulu yange paase iyol na sha ishigh ki ior mban nahan wase je kpa? Wase yum! Er i “za a [Paulu] hen utor man ugomna” mba ken Yudia yô, hingir shiada hen hanma or kua hen gomoti u Mbaroma, ape yange ma i fatyô u zan ga je kpaa. (Luka 21:12, 13) Kwagh ugen yô, Paulu wa ishima a atsan shi na jighjigh her taveraa, nahan kwagh la taver anmgbianev nav mba nomso man kasev asema.—Fil. 1:12-14.
21. Aluer i hendan a vese kpa se gba uwer u pasen kwagh u Tartor ga yô, ka akaa a dedoo a nyi aa due kere?
21 Nyian kpa kape i lu je la. Aluer ior hendan a vese kpa se gba uwer u pasen kwagh u Tartor ga yô, akaa a dedoo aa fatyô duen ker. Alaghga se hingir u eren shiada hen mbahemenev mba ma se fetyô u zuan ishigh a ve ga yô. Shi jighjigh u nan man ishimawan yase la ia taver anmgbianev asev mba nomso man mba kasev asema sha er vea er shiada sha kwagh u Tartor u Aôndo vighe vighe a mciem shio yô.
a Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “ Porshiu Fesetu Gomna u Mbaroma” la.
b “Ikyônough ki ijirigh” la lu ikyônough ki yange i ver sha tsembe u taven u orjir nan tema sha mi yô. Nahan ior ve fa je ér ijir i nan kur la kwagh u geman sha mi ngu ga. Pilatu yange tema sha ikyônough ki ijirigh shighe u lu tôvon sha akaa a i wa Yesu iyol la.
c Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “ Ka Se Yem Apii u Suen Mcivir u Mimi sha Ayange a Ase Ne” la.
d Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “ Tor Herode Agripa II” la.
e Paulu lu Orkristu, nahan na jighjigh ér Yesu ka Mesiya. Mbayuda mba ve venda Yesu la nenge ér Paulu ka or u vendan tindi u Mose.—Aer. 21:21, 27, 28.
f Sha kwagh u Paulu ter ér un lu yemen Damaseku “iyange sha tembe” la, or u timen sha akaa a ken Bibilo ugen kaa ér: “Kera yô or yange nana zaan zende man a va kuma shighe u oo ka u ta kpishi ne yô nan mem, saa kwagh u nan lu zan la ngu nan tsuku tsuku. Kwagh ne wase se u fan er Paulu yange kange ishima u tôvon Mbakristu a ican yô.”
