1-3. (a) Ka nyi yange i lu van a mpav ken tiônnongo u sha ayange a tsuaa laa? (b) Aluer se time sha kwagh u i ôr ken takeda u Aerenakaa ne yô, kwagh la una wase se nena?

 PAULU man Banaba lu saan saan shighe u ve za hide zende ve u mishen u hiihii, u ve za hen gar u Antiôki, ken tar u Shiria la. Yange saan ve iyol kpishi u nengen er Yehova a “bugh gbenda sha u akuraior agen kpa a na jighjigh yô.” (Aer. 14:26, 27) Man hen Antiôki kpa ve nenge kwagh lu nahan. I lu pasen loho u dedoo hen gar la, nahan ior kpishi her mba ve lu Mbayuda ga yô, lu geman hingir Mbakristu.—Aer. 11:20-26.

² Ica gbe ga yô, Mbakristu mba ken Yudia kpa za ungwa kwagh u sagher iyol u lu zan hemen ken Antiôki ne. Nahan kpa, mbagenev kwagh shon doo ve ga. Mbagen lu nengen ér gba u Mbakristu cii ma ve tsôngon. Kpa mbagenev gema nenge nahan ga. Yange gba u Mbayuda mba ve hingir Mbakristu la vea eren kwagh vea Mbakristu mba ve lu Mbayuda ga la nena? Man yange gba keng u Mbakristu mba ve lu Mbayuda ga la vea dondon Atindi a Mose laa? Yange anmgbianev gba anyiman sha kwagh ne kpoghuloo, je yô, kwagh shon lu nôngon u van a mpav ken tiônnongo. Nahan a sôr zayol ne nena?

³ Aluer se time sha kwagh u i ôr ken takeda u Aerenakaa ne yô, se hen akaa a injaa kpishi. Akaa ne a wase se u eren kwagh sha kwaghfan sha er tiônnongo una za hemen u lun ken mzough, shighe u zayol a za ve u una fatyô u van a mpav ken tiônnongo nyian yô.

4. Ka mhen u nyi Mbayuda mba ve hingir Mbakristu la lu a mi here, man ka mpin u nyi a dugh sha kwagh ne?

⁴ Orhenen Luka nger ér: “Tsô ior mbagenev mough ken Yudia sen [shin Antiôki] gba va tesen anmgbianev kaan ér: ‘Saa a tsôngo ne er Mose yange tese nahan, gayô a fatyô u yiman ne ga.’ ” (Aer. 15:1) ‘Ior mbagenev mba ve za mough ken Yudia’ ve va la yange vea lu Mbafarishi cii ve vea va hingir Mbakristu kpa, Bibilo pase ga. Kpa ikyav tese wang ér yange ve lu henen kwagh er Mbafarishi nahan her. Mbafarishi mban lu annongo u Mbayuda, mba ve dondon atindi a Mose la je ve lumun ér kwagh môm ken atindi la a gba inya ga yô. Shi alaghga yange vea kaa ér kwagh u ve lu tesen la, ka ityesen i mbaapostoli man  mbatamen mba ken Yerusalem. (Aer. 15:23, 24) Nahan, er nan ve zan zan hen shighe ne kpa, Mbayuda mba ve hingir Mbakristu la lu henen ér icôngo ka kwagh u hange hange, shin er Aôndo vande kaan a apostoli Peteru wang ér a ngohol Mbakristu mba ve lu Mbayuda ga la ken tiônnongo u Kristu anyom kar ken ijime 13 nahan kpaa? a—Aer. 10:24-29, 44-48.

5, 6. (a) Er nan ve Mbayuda mbagenev ken mba ve hingir Mbakristu la na jighjigh ér gba keng u a za hemen u dondon tindi u icôngo laa? (b) Ikyuryan i icôngo la yange i lu ken ikyuryan i Aberaham laa? Ta iwanger. (Nenge ngeren u shin kpe la.)

⁵ Atôakyaa yange lu kpishi. Ityôkyaa i môm yô, ka Yehova yange kaa ér nomsombaiorov mba ken nongoior na cii ve tsôngon ye. Shi icôngo lu ikyav i tesen ér Yehova lumun ve u lun ior nav. Yange kaa a Aberaham ér, un kua nomsombaiorov mba ve lu hen ya na cii ve tsôngo. Shi va ôr a Mbaiserael ken masejime ér ve er nahan. b (Lev. 12:2, 3) Tindi u Mose la yange tese ér, mba ve nyer a nyôr Mbaiserael kpa, gba keng u vea tsôngo cii ve vea fatyô u eren akaa agen a Mbayuda eren la ye, er u yan iniongo i Paseka nahan. (Eks. 12:43, 44, 48, 49) Sha nahan yô, Mbayuda nengen or u nan tsenge ga cii ér, nan ngu wang ga, shi nan kuma u civir Aôndo ga.—Yes. 52:1.

⁶ Nahan yange gba u Mbayuda mba ve hingir Mbakristu la vea na jighjigh, shi vea hide a iyol ve ijime, sha er vea nyôôso mbamnenge vev, vea gema henen kwagh er Yehova nahan yô. Ikyuryan i he yange i kar i tile sha ityough ki ikyuryan i Tindi la. Nahan kera lu u a mar or a lu Oryuda tsô maa, nana lu or u ken nongoior u Aôndo ga. Mbayuda kpishi mba ve hingir Mbakristu la lu hen atô u Mbayuda mbagenev ken Yudia. Nahan gba u vea taver ishima kpishi ve vea lumun ér Yesu ka Mesiya, shi vea civir Aôndo vea ior mba ken akuraior agen mba i tsôngo ve ga la ye.—Yer. 31:31-33; Luka 22:20.

7. Ka nyi ‘ior mba yange ve za mough ken Yudia’ ve va la kav ga?

⁷ Se fa dedoo ser Aôndo gema kwagh sha atindi a na ga. Sha ci u akaawan a vesen a ken Atindi a Mose la, lu ken ikyuryan i he la. (Mat. 22:36-40) Ikyav i tesen yô, Paulu yange va nger kwagh sha kwagh u icôngo ér: “Nan ngu Oryuda u kimi, shi i tsôngo nan ka ken ishima sha jijingi, ka sha atindi ga.” (Rom. 2:29; Dut. 10:16) ‘Ior mba yange ve za mough ken Yudia’ ve va la kav kwagh ne ga, nahan ve lu sendegh ér, Yehova soo ér ior nav ve za hemen u tsôngon. Vea lumun u nyôôso mnenge ve ne je kpa?

8. Er nan ve yange i za a ikyaa i icôngo la hen mbahemenev mba shin itine sha Yerusalem?

⁸ Luka shi nger ér: “Paulu man Banaba mba hendan a ve shi mba nyiman kwagh a ve [mbagenev mba ve “mough ken Yudia” ve va la] kpoghuloo kera yô, i er mhen ér Paulu man Banaba kua mbagenev ve za a ikyaa ne hen mbaapostoli man mbatamen  mba sha Yerusalem.” c (Aer. 15:2) Er anmgbianev mba hen tiônnongo u ken Antiôki la ‘hendan a mbagenev shi nyiman kwagh a ve kpoghuloo’ yô, tese je ér mba ve lu kaan ér gba u Mbakristu vea tsôngon la lu sendegh ér ka mnenge ve la a lu u shami ye. Mbagenev mba ve lu kaan ér gba u Mbakristu vea tsôngon ga la kpa lu sendegh ér ka mnenge ve la a lu u shami ye. Ve lumun u gban zwa môm ga. Nahan a er nan ve a fa, aluer ka u Mbakristu vea tsôngon shin vea tsôngon ga yôô? Tiônnongo ve la maa za pine “mbaapostoli man mbatamen mba sha Yerusalem,” mba ve lu mbahemenev mba shin itine la kwagh ne, ér ve pase kwagh u i gbe u a er la, sha er bem una gba hen atô ve, shi tiônnongo una za hemen u lun ken mzough yô. Ka nyi se fatyô u henen ken mbatamen mba hen tiônnongo u ken Antiôki laa?

9, 10. Anmgbianev mba hen tiônnongo u ken Antiôki, man Paulu kua Banaba ve ver ikyav i dedoo sha ci wase nyian nena?

⁹ Kwagh u vesen môm u se hen ken kwagh ne yô, ka un ne: Gba u se na nongo u Aôndo jighjigh. Hen ase sha kwagh ne. Anmgbianev mba hen tiônnongo u ken Antiôki la yange ve fa er mbahemenev mba shin itine mbara cii, lu Mbayuda mba ve hingir Mbakristu yô. Nahan kpa, ve na jighjigh ér mbahemenev mban vea kure ikyaa sha kwagh u icôngo la vough er Ruamabera a tese la. Sha ci u nyi? Sha ci u tiônnongo u ken Antiôki la na jighjigh ér Yehova una tese kwagh u a er la sha ikyev i icighan jijingi na man Yesu Kristu, u a lu Ityough ki tiônnongo u Kristu jimin cii la. (Mat. 28:18, 20; Ef. 1:22, 23) Shighe u ikyaa i vesen i va dugh ken tiônnongo nyian yô, se dondo nen ikyav i dedoo i mbananjighjigh mba hen tiônnongo u ken Antiôki la; se kpa se na nongo u Aôndo jighjigh kua Mbahemenev mba Shin Itine mba ve lu Mbakristu mba i shighe ve mkurem la.

¹⁰ Shi se nenge er i gbe hange hange u se lu mbahiden a iyol ijime, shi se waan ishima yô. Yange i tsua Paulu vea Banaba ér ve lu mbaapostoli mba pasen akuraior agen kwagh. Nahan kpa, mayange ve nenge ér  mba a ian i kuren ikyaa i sha kwagh u icôngo la her ave ave ken Antiôki ga. (Aer. 13:2, 3) Heela tseegh ga, shighe karen yô, Paulu nger ér: “Yange m za [sha Yerusalem] sha ci u i pasem ér gba u me za,” nahan tese je ér lu icighan jijingi hemen un ye. (Gal. 2:2) Nyian ne, shighe u mzeyol a dugh u una fatyô u van a mpav ken tiônnongo shi bem a kera lu ga yô, mbatamen ka ve nôngo sha afatyô ve cii, ve hide a iyol ve ijime, shi ve wa ishima er Paulu nahan. Mba gbe anyiman ga, shi mba sendegh kwagh ér ka mnenge ve la a lu shami ga. Kpa ka ve soo ér vea fa mnenge u Yehova sha kwagh shon. Nahan ve time ken Bibilo shi ve tôv sha kwagh u wanakiriki u jighjigh a ôr sha ikyaa shon la.—Fil. 2:2, 3.

11, 12. Gba hange hange u se kegh Yehova ser a er kwagh sha shighe na sha ci u nyi?

¹¹ Ashighe agen yô, a gba u se kegh ser Yehova a wase se, se seer zuan a iwanger sha ma kwagh u se kav tsembelee ga yô. Umbur wer, yange gba u anmgbianev mba sha ayange a Paulu la vea kegh zan zan ken inyom i 49 la. Ikyav i tesen yô, hii shighe u i tsegha Korneliu sha jijingi ken inyom i 36 la, yange anyom kar kuma er 13 nahan cii ve, Yehova va mase pasen wang ér saa a tsôngo mba ken akuraior agen mba ve hingir Mbakristu la ga ye. Er nan ve Yehova yange tamber u pasen kwagh ne anyom kar kpishi nahana? Alaghga yange soo ér una na Mbayuda mba ve hingir Mbakristu la shighe, sha er vea nyôôso gbenda u ve henen kwagh la u zua sha mhen na yô. Man er ikyuryan i icôngo, i Yehova ya a Aberaham, ter ve u tamen u doo ve ishima shi ve naan un icivir la, yange i tsa zan zan je kuma anyom 1,900 yô, taver ve u gbihin i kpen kpen!—Yoh. 16:12.

¹² Ka kwagh u icivirigh kpishi er Yehova a lu wan ishima a vese shi tesen se sha u se za hemen u seer lun a mhen kua mnenge na sha akaa yô! Akaa a a tesen se la cii ka a dedoo, shi ka sha ci u iwasen yase. (Yes. 48:17, 18; 64:8) Sha nahan yô, mayange se hingir u kenden a iyol sha, shin sendegh sha ma kwagh u se nenge ser ka u shami la ga. Shi, shighe u nongo u Yehova u nyôôso mkav sha ma kwagh u ruamabera a tese yô, mayange se lam sha mi dang ga. (Orpa. 7:8) Shighe u mhen u puun ma kwagh u i nyôôso la a ve u ken ishima cii yô, hide gbidye kwar sha kwagh u u fatyô u henen ken takeda u Aerenakaa ityough 15 la tsembelee, shi sôn Yehova a wase u u dondo kwaghwan la. d

13. Ka nyi se er ve a tese ér se mba a ishimawan ken tom wase u pasen kwagh la er Yehova nahana?

¹³ Gba u se waan ishima a mba se henen Bibilo a ve la, vough er Yehova a we ishima a vese nahan. Aluer ka taver ve u gbihin atesen a ve ne jighjigh a mi shin aeren a kwaghaôndo ve a lumun a mi yô, se wa ishima, se za hemen u wasen ve. Shi se kegh se nenge, alaghga Yehova una lumun ér jijingi na a wase ve u geman. (1 Kor. 3:6, 7) Heela tseegh ga, gba u se eren msen sha ci ve kpaa. Nahan ken masejime yô, Yehova una tese se gbenda u hemban doon u se wase ve yô.—1 Yoh. 5:14.

14, 15. (a) Tiônnongo u ken Antiôki la yange na Paulu, man Banaba kua mbagenev mba ve lu a ve imôngo la icivir nena? (b) Paulu vea mba ve lu a na imôngo la yange ve taver mba ve lu zuan a ve sha gbenda la asema nena?

¹⁴ Luka shi nger ér: “Tiônnongo la ver ve gbenda daalaa, maa ve za hemen a zende  ve, ve kar ken Finishia man Samaria, ve lu ôron vighe vighe er ior mba ken akuraior agen ve gem asema yô, nahan kwagh la va anmgbianev cii a msaanyol kpishi.” (Aer. 15:3) Er Paulu, man Banaba, kua mbagenev mba ve lu a ve imôngo la doo tiônnongo la ishima yô, anmgbianev mba hen tiônnongo la za ver ve gbenda daalaa. Yange ve soo u tesen ve er ve sue ve yô, man er ve soo ér Yehova a lu a ve yô. Kwagh ne kpa, ka ikyav i dedoo i anmgbianev mba hen tiônnongo u ken Antiôki la ve ver sha ci wase nyian yô! U ne anmgbianev ou mba nomso man mba kasev mba ken tiônnongo icivir, “hemban je yô, [mbatamen] mba ve eren tom kpoghuloo sha u lamen shi tesen la” kpa?—1 Tim. 5:17.

¹⁵ Shighe u Paulu vea ior nav lu yemen ken Yerusalem la, ve lu taver anmgbianev mba ken Finishia man mba ken Samaria ishima sha gbenda yemen shi ôron ve “vighe vighe” er ior kpishi ken akuraior agen kpa ve lu geman hingir Mbakristu yô. Mbagenev mba ve lu ungwan akaa a ve lu ôron la, lu Mbayuda mba yange ve hingir Mbakristu, mba yange i wua Sefanu sha ikyaa i jighjigh u nan na ve, ve yevese ve za lu sha ajiir la yô. Nyian kpa, kape ka sea ungwa ripoti er Yehova a lu suen tom u pasen kwagh la ve, ishima i taver se je la, hemban cii je yô shighe u se lu yan ican yô. Nahan yô, nôngo kpoghuloo zaan mbamkombo man mbamkohol asev mba kiriki man mba vesen hanma shighe cii. Shi ôron ngeren mba pasen kwagh u anmgbianev asev mba i gber ken ityakeda yase shin mba ve lu sha jw.org la, sha er u ungwan uripoti mban hanma shighe cii yô.

16. Ka nyi i tese ér kwagh u icôngo yange hingir zayol u vesene?

¹⁶ Tsô anmgbianev mba ve mough hen tiônnongo u ken Antiôki la za nyôr sha Yerusalem. Lu zende u kuman er ukilomita 550 nahan. Luka nger ér: “Mba za nyer ken Yerusalem yô, tiônnongo la man mbaapostoli kua mbatamen ngohol ve sar sar, shi ve ôr akaa kpishi a Aôndo a er sha ikyev ve la.” (Aer. 15:4) Nahan kpa, “mbagenev ken annongo u Mbafarishi mba ve na jighjigh la mough tile sha kaa ér: ‘Gba u a tsôngo ve keng, shi a ôr ve er i gbe u vea kura Atindi a Mose yô.’ ” (Aer. 15:5) Kwagh ne tese wang ér, anyiman a i gba sha kwagh u icôngo i ior mba ken akuraior agen mba ve hingir Mbakristu la, hingir zayol u vesen, nahan gba u a nenge sha mi.

17. Ka unô yange ve lu ken mbahemenev mba shin itine mba sha Yerusalem laa, man alaghga lu sha ityôkyaa i nyi “mbatamen” kpa lu kere?

¹⁷ Anzaakaa 13:10 kaa ér “mba ve ngohol mhen u mimi yô, kwaghfan ngu her a ve.” Er kwagh wan u injaa ne a kaa nahan, yange “mbaapostoli man mbatamen tema sha u nengen sha [zayol u icôngo ne].” (Aer. 15:6) “Mbaapostoli man Mbatamen” yange ve  tese tiônnongo u Kristu jimin cii kwagh u a er yô, vough er Mbahemenev mba Shin Itine kpa ve eren nyian nahan. Er nan ve yange “mbatamen” lu eren tom imôngo vea mbaapostoli? Umbur wer, yange i wua apostoli Yakobu shighe karen yô, i wuhe apostoli Peteru ken purusu. Alaghga tsô imbakwagh ne ia va er Mbaapostoli mbagenev kpaa? Aluer yange ashe ver nahan yô, gba hange hange u anmgbianev mbagen mba i shighe ve mkurem yô vea wase tom u nengen sha tiônnongo u Kristu la, sha er shighe u mbaapostoli ve lu ga kpa a za hemen u eren akaa sha inja sha inja yô.

18, 19. Peteru yange ôr kwagh u kôron ken ishima ér nyi, man mba ve kegh ato a na la gema kaa ér nyi?

¹⁸ Luka shi nger ér: “Mba lamen sha kwagh shon kpoghuloo yô, Peteru mough sha kaa . . . ér: ‘Anmgbianev, ne fa dedoo er sha hiihii la je Aôndo tsuam ken a ven ér ior mba ken akuraior ve ungwa loho u dedoo sha zwa wam, ve na jighjigh yô. Nahan, Aôndo u a fe ishima i or la, er shiada sha u nan ve icighan jijingi, vough er se kpa a ne se nahan. Shi cuku tsô kpa a nenge se kposo a ve ga, kpa a wanger asema a ve sha jighjigh u ve ne la.’ ” (Aer. 15:7-9) Takeda ugen kaa ér, ishember i ken zwa Grika i i gem ken ivur i sha 7 ér, “mba lamen sha kwagh shon kpoghuloo” la, ngi tesen ér “mbatamen mbara yange ve pine mbampin shi ve tôv sha kwagh la zulee.” Kwagh ne tese wang ér, shin er anmgbianev mban lu a mbamnenge kposo kposo sha ikyaa la nahan kpa, ve kegh iyol u lamen sha zayol shon, shi ve lam sha mi a ishima i gbar gbar.

¹⁹ Mkaanem ma kôron ken ishima ma apostoli Peteru ôr la umbur se cii er un iyol na kpa lu her shighe u i tsegha ior mba hiihii mba ken akuraior agen, sha icighan jijingi ve hingir Mbakristu ken inyom i 36 la. Ior mba shon yô, lu Korneliu a ior mba hen ya na cii. Nahan, aluer Yehova iyol na de u paven Mbayuda veren kposo a mba ve lu Mbayuda ga la yô, ka han uumace vea zua a tahav mbu eren kwagh u gen kposoo? Bee kera yô, mkaanem ma Peteru la tese ér, Yehova yange a lumun or sha ci u nan ngu kuran Atindi a Mose yum ga, kpa yange or a tese ér nan na Kristu jighjigh yô, a lumun nan.—Gal. 2:16.

20. Mba yange ve lu sendegh ér i za hemen u kuran tindi u icôngo la lu “karen Aôndo” nena?

²⁰ Peteru ôr kwagh u Mkaanem ma Aôndo vande ôron la wang, shi pase er Aôndo a lu eren tom a icighan jijingi na yô. A kaa ér: “Nahan er nan hegen ne karen Aôndo sha u kighir mbahenen ner ve tôô igbur i uter asev mba tsev shin se kpaa, yange se fatyô u tôôn ga laa? Kpa se mba a jighjigh u nan ser i yima se sha erdoo u sha mhôôn u Ter Yesu la, vough er ve nahan.” (Aer. 15:10, 11) Jighilii yô, mba ve lu sendegh ér i za hemen u kuran tindi u icôngo la lu “karen Aôndo,” shin ve lu ‘keren ér Aôndo a vihi ishima a ve,’ er Bibilo igen i gem nahan. Yange ve lu nôngon ér ior mba ken akuraior agen mba ve hingir Mbakristu la, ve kuran Atindi a Mose, a ve ayol a ve kpa ve lu fantyô u kuran sha inja ga ve, ve kuma u a tim ve kera la. (Gal. 3:10) Kpa Mbayuda mba ve kegh ato a Peteru la, yange ma ve wuese Aôndo er a tese ve erdoo u sha mhôôn sha ikyev i Yesu yô.

21. Ka nyi Banaba man Paulu yange ve ôr ve i wase anmgbianev tsua kwagh u dedoo?

²¹ Ikyav tese ér kwagh u Peteru ôr la wase mba ve kegh ato a na la u henen kwagh, sha ci u “mba ve kohol imôngo la cii huan ving.” Peteru lamen been kera yô, Banaba vea Paulu ôr ve “uivande kpishi kua akaa a kpilighyol a Aôndo er sha ikyev ve ken akuraior agen la.” (Aer. 15:12) Mba ôron akaa ne cii yô, mbaapostoli man mbatamen  mase fan er vea nenge sha ikyaa shon tsembelee, shi vea kure i er Aôndo a nenge kwagh u icôngo la yô.

22-24. (a) Mbahemenev mba Shin Itine mba sha ayange a ase ne mba dondon ikyav i mbahemenev mba shin itine mba sha ayange a tsuaa la nena? (b) Mbatamen vea tese ér ve soo u eren akaa sha gbenda u Yehova a soo la nena?

²² Nyian kpa, Mbahemenev mba Shin Itine ka vea tema yô, ve ker kwaghwan ken Mkaanem ma Aôndo, shi ve er msen hen a na ér icighan jijingi na a hemen ve. (Ps. 119:105; Mat. 7:7-11) Cii ve Mbahemenev mba Shin Itine ve tema yô, ka i vande ngeren akaa a i gbe u a lam sha mi la shi i na ve tsuaa, ve za hen sha mi ve er msen sha mi kpaa, sha er kwagh u vea tsua la una zua sha mnenge u Aôndo yô. (Anz. 15:28) Anmgbianev mba i shighe ve mkurem mban ka vea za teman yô, hanma ve nan lam gbar gbar, man sha icivir kpaa. Ka vea lamen yô, ve bughun Bibilo fele fele ve nengen ker.

²³ Doo u mbatamen vea dondo ikyav i Mbahemenev mba Shin Itine la. Aluer ve time sha ma zayol u vesen ken mkombo ve u mbatamen la, kpa ve gema ve fa er vea kure zayol shon ve a lu sha inja ga yô, mzough u mbatamen una fatyô u lamen a afishi a branci, gayô mba ve lu ashe a branci la, er mbatamen mba sôron atôônanongo nahan. Aluer gba keng keng yô, Branci di una nger una pine Mbahemenev mba Shin Itine.

²⁴ Sha kpôô yô, mba ve dondon gbenda u nongo u Yehova u eren akaa la, man mbahiden a iyol ijime man mbatesen Yehova dooshima u a geman ga la, kua mba ve we ishima la cii, Yehova ne ve injar. Ken ityough ki ki dondo la, se lu nengen er injar i Yehova a ne la i lu bem u mimi man mzough kua mzehemen u tiônnongo yô.