1-3. (a) Icighan jijingi yange hemen Paulu vea azende a na nena? (b) Ka akaa a nyi se lu timen shami?

 YANGE kasev mbagenev mough hen gar u Filipi ken Masedonia ve lu zan mape. Ica i gbe ga yô, ve za nyôr hen ifi ugen i yilan un ér Gangite yô. Yange ve za hen ijiir ne, ve za tema hen kpeifi la ve er msen hen Aôndo u Iserael. Nahan Yehova lu nengen kwagh u ve lu eren ne.—2 Kron. 16:9; Ps. 65:2.

² Ior mbagenev di gema mough ken gar u Lisetera ken imbusutariyan i Galatia, ve lu zan zende. Ijiir ne lu gar u Filipi vegher u sha Ityoughkitaregh la, mough her va ken Filipi hemba ukilomita 800. Ayange nga karen yô, ve za ar hen igbudu i Mbaroma igen. Lu gbenda u u yem vegher u shin ityôtar, u nyôr hen haregh u Ashia u lu a ior kpishi la. Ior mban lu Paulu vea Shila kua Timoteu. Yange ve soo u yemen sha gbenda la za nyôron ken Efese kua agar agen ape vea pase ior udubu imôngo kwagh u Kristu yô. Nahan kpa, cii ve ve mough zende ne yô, icighan jijingi yange ve, kpa Bibilo kera pase se gbenda u icighan jijingi yange ve la ga. Icighan jijingi lumun ér ve za pase kwagh ken Ashia ga. Lu sha ci u nyi? Lu sha ci u Yesu lu eren tom a icighan jijingi u Aôndo u hemen Paulu kua azende a na, yange soo ér ve yem ve kar ken Ashia u kiriki ve per Zegemnger u Aegean ve za hen kpeifi u ifi u Gangite.

³ Aluer se hen sha gbenda u Yesu hemen Paulu man azende a na yem a ve ken Masedonia la yô, se fatyô u henen akaainjaa kpishi ken kwagh la nyian. Sha nahan yô, de se time nen sha akaa a yange za hemen shighe u Paulu za zende na u mishen u sha uhar u hii ken inyom i 49 la yô.

4, 5. (a) Ka nyi yange i er Paulu vea azende a na ikyua a Bitinia? (b) Yange mbahenen mban tsua u eren nyi, man lu nyi i due kere?

⁴ Er i yange Paulu vea azende a na u pasen kwagh ken Ashia yô, ve mough heela ve yem vegher u ken imbusutarimese la, ér vea za pase kwagh ken agar a Mbabitinia. Yange ve zende ayange imôngo sha igbenda toho ve kar ken uharegh mba Ferigia man Galatia ape ior lu kpuaa yô, ve ve za nyôr hen ijiir ne ye. Nahan kpa mba za zurum a Bitinia yô, Yesu shi er tom a icighan jijingi za yange ve. (Aer. 16:6, 7) Kwagh ne yange una lan ve ishima kpen kpen. Yange ve fa loho u vea pase yô, kua er vea pase u kpaa, kpa ve gema ve fa ijiir i vea za pase u ga. Yange ve nôngo ér vea za ken Ashia vea za pase  kwagh kpa i za yange ve. Ve kar heela ér vea za pase ken Bitinia kpa, shi Yesu za yange ve u pasen kwagh ker. Kpa Paulu kange ishima ér una za hemen u yemen zan zan una kar zuan a ijiir i pasen kwagh. Ior mbara maa tsua kwagh u lu inja er ka u sha inja ga yô. Yange ve mough heela ve ver ishigh vegher u shin ityôtar la, ve zende ukilomita 550, ve lu karen ugar sha gbenda yemen zan zan ve za nyôr hen ihyongo i Teroa ape vea nyôr tso vea yem ken Masedonia la. (Aer. 16:8) Sha nahan yô, lu kwa u sha utar u Paulu nôngo ér una nyôr hen haregh una pase kwagh je la! Hen shighe ne yô, Yesu de un nyôr za pase kwagh keregh.

⁵ Orngeren ivangeli Luka kpa yange za kohol Paulu vea azende a na hen Teroa ne, Luka nger kwagh u za hemen la ér: “Tsô Paulu nenge a mpase u sha mnenge ugen tugh—Ormasedonia ugen tile lu zamber a na kaan ér: ‘Per va ken Masedonia keen, va wase se.’ Paulu nengen a mpase u sha mnenge ne yô, fese je maa se ker gbenda u yemen ken Masedonia, se kav er i lu Aôndo a tindi se ér se za yôô loho u dedoo hen a ve yô.” a (Aer. 16:9, 10) Ken masejime yô, Paulu zua a ijiir i una pase kwagh yô. Yange a saan Paulu iyol kpishi er un yen ishima sha gbenda ga, kpa un za hemen u nôngon kpoghuloo kuren awashima u pasen ior mba sha ajiir agen kpa loho u dedoo la yô! Fele je iorov mba unyiin mban mough nyôr tso u yemen Masedonia.

6, 7. (a) Ka nyi se fatyô u henen ken kwagh u za hemen shighe u Paulu mough zende laa? (b) Kwagh u yange er Paulu la una fatyô u taver se ishima nena?

⁶ Ka nyi se fatyô u henen ken kwagh u za hemen laa? Ka kwagh shon je ne: Paulu yange mough u yemen ken Ashia maa icighan jijingi u Aôndo za yange un u  pasen kwagh ker. Paulu shi kar heela yem ken Bitinia, kpa Yesu shi za yange un u pasen kwagh ker, Paulu karen za nyer ken Teroa yô, Yesu tese un ape una yem yô. A kaa a na ér a za pase kwagh ken Masedonia. Nyian ne se kpa Yesu u a lu ityou ki tiônnongo la, una fatyô u hemen se sha imba gbenda la. (Kol. 1:18) Ikyav i tesen yô, alaghga se mba henen sha kwagh u eren pania shighe kar hegen, shin se soo u yemen za pasen kwagh ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh u Tartor yô. Nahan kpa saa se er kwagh sha u kuren awashima la ve, Yesu una er tom a icighan jijingi u Aôndo u hemen se ye. Sha ci u nyi? Hen ase sha kwagh ne: Ordelaba nana fatyô u nahan mato goom a mi yemen ken iyan shin ken imese, kpa a lu shighe u mato la a lu yemen tseegh. Sha nahan yô, Yesu kpa una hemen se u seer eren tom u pasen kwagh la, nahan kpa ka shighe u se lu nôngon u seer eren tom u pasen kwagh la tseegh Yesu una er tom a icighan jijingi u Aôndo u wasen se ye.

⁷ Nahan aluer se mba nôngon kpa se mba a fatyô u kuren awashima wase la ga yô, se er nena? Doo u se yina ishima se hen ser icighan jijingi u Aôndo ngu hemen se gaa? Ei. Umbur wer Paulu yange kure awashima na u za pasen kwagh la ave ave ga, yange tagher a mbamtaver. Nahan kpa mayange de u keren ijiir i una za pase kwagh la ga, zan zan va kar zuan a mi. Se kpa aluer se gba uwer ga, se za hemen u nôngon kpoghuloo ser i ‘bugh se hunda gbangesaa’ u eren ityom kpishi yô, Yehova una na se iveren.—1 Kor. 16:9.

8. (a) Pase er gar u Filipi yange lu yô. (b) Paulu yange pase kwagh hen “ijiir i eren msen” nahan ka nyi i dedoo yange i due kere?

⁸ Yange Paulu vea azende a na mba za nyer ken Masedonia yô, ve kar heela ve yem ken Filipi. Gar ne lu gar u ior mba ker cii i kehe ve iyol ér ve mba marnya u tar u Roma yô. Akaa kpishi a ken gar u Filipi ne lu er a ken Roma nahan, shi ior i Roma kpishi mba ve de tom shoja yô, ve hide ve lu hen ijiir ne. Yange mbamishen mban zua a ijiir i ve hen ér ka “ijiir i eren msen yô,” b hen kpeifi, ken won u hundagar la. Ka kom sha Iyange i Memen yô, ve za hen ijiir la, nahan ve zua a kasev kpishi kohol her u civir Aôndo. Mbahenen mban maa tema inya lam a ve. Kwase ugen u i yilan iti na ér Ledia yô, “kegh ato lu ungwan, nahan Yehova bugh un ishima wang.” Kwagh u mbamishen mban ôr la kôr Ledia ken ishima je yô, un vea mba hen ya na cii ve er batisema. Maa a va a Paulu kua mba ve lu zenden vea Paulu imôngo la ve va lu hen ya na. c—Aer. 16:13-15.

9. Mbagenev kpishi dondo ikyav i Paulu la nyian nena, man Yehova ver ve doo doo nena?

⁹ Hen ase er yange a saan Paulu vea azende a na iyol zum u Ledia er batisema la yô! Yange a saan Paulu iyol kpishi er un “lumun u van ken Masedonia” shi Yehova a er tom a na man azende a na u ungwan msen u kasev mba hiden a iyol ijime mbara yô! Nyian ne, anmgbianev mba nomso man mba kasev kpishi mba ve lu agumaior man mbabeenyol kua mba lun kwav shin mba ve er ivaa yô, ka ve  mough ve yem sha ajiir a kwagh a hemba gban sha mbapasenkwagh u Tartor la. Ka mimi ka ve tagher a mbamtaver, nahan kpa ve wa ishima a mi saan saan. Shi ka vea zua a ior mba lun er Ledia nahan vea pase ve mimi u Bibilo, man vea ungwa shi vea dondo un ken uma ve yô, i saan anmgbianev mban iyol kpen kpen. U fatyô u sôron akaa ken uma wou sha er u yem hen ijiir i kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh kpa? Aluer u er nahan yô, Yehova una ver u. Ikyav i tesen yô, shighe u anmgbian ugen u i yer un ér Aaron lu gumor la, a mough a yem ken tar ugen ken veghertar u Central America la, sha er una za seer eren tom u pasen kwagh yô. Yange ôr mkaanem ma mbagenev kpishi mba ve za pase kwagh ken ityar igen kpa ka ve ôr yô, ér: “Tom u za pasen kwagh ken tar ugen la, wasem u seer kporom ikyua a Yehova. Kwaghpasen u hen ijiir ne doom kpen kpen, m ngu henen Bibilo a iorov anigheni!”

10. Ka nyi yange azôv er sha er aa na ior ve hendan a Paulu kua azende a na?

¹⁰ Yange ishima vihi Satan kpishi er ior lu ungwan loho u dedoo shi eren batisema hen veghertar u un man azôv a na cii lu a vande tagher a kwagh môm môm u hendan a ve ga la yô. Sha nahan yô, kera kpiligh se iyol er hii ve yange azôv er kwagh u una na ior vea hendan a Paulu man azende a na la ga! Yange kpankwase ugen lu ken Filipi u lu a jijingi u tsengan pasen akaa, u a kpehen ishor nahan mbavesen nav ve zuan a inyaregh kpishi sha ishor na i kpehen la yô. Iyange igen la, wankwase ne zua a Paulu man azende a Paulu shighe u ve lu yemen hen ijiir i eren msen la yô: Maa wankwase la gba dondon ve ijime, ôron genger genger ér: “Ior mban ka ikpan i Aôndo U Hemban Cii, man mba pasen ne gbenda u myom.” Alaghga ijôv la i er wankwase la ôr mkaanem mara genger genger sha er ior ve hen ér akaa a a tsengan pasen la kua atesen a Paulu la cii due ka hen Aôndo yô. Lu u kwagh a eren nahan yô, ior vea kera kegh ato a mbadondon Kristu mba mimi mban ga. Kpa Paulu cir wankwase la zwa, a zenda ijôv la ken a na kera.—Aer. 16:16-18

11. Yange mba dughun ijôv la ken wankwase la kera yô, lu nyi i er Paulu vea Shila?

¹¹ Yange mbavesen mba wankwase la, mba kaven er gbenda ve u zuan a inyaregh la u bee yô, asema vihi ve ker je pev. Ve kôr Paulu vea Shila ve yem a ve hen tembekasua ape mbaajiriv mba ve lu mbahemenev mba gomoti u Roma, ôron ior ijir ken koti yô. Yange mbavesen mba wankwase la fa er ujôôji mbara kôr Mbayuda ihyom shi ve taan ave vanger er ve lu Mbaroma yô. Nahan ve kaa a ujôôji mbara ér: ‘Paulu vea Shila mba van a zayol sha u tesen aren a ityôô, a ve Mbaroma ve lumun a mi ga yô.’ Kwagh u ve ôr la mgbegha ior mba ve kegh ato a ve la, ve er kwagh fele. Bibilo kaa ér: “Tsô ikpelaior la cii [ka ior mba ken tembe kasua je la] num ayôôso a ve, [ka Paulu vea Shila je la] mbahemen gar mbara ande ve akondo iyol kera, maa ve na zwa ér i gbidye ve sha igbou.” Mba been kera yô, i yem a Paulu vea Shila ken purusu. Orkuran purusu maa kende ior mba i gbidye ve, ve tôndo avav iyol ne ken atô u purusu shi a wa ve angahar ken agbe. (Aer. 16:19-24) Orkuran purusu la wuhen hunda yô, purusu wa ime ker mgbigh mgbigh, je yô alaghga Paulu vea Shila kera lu nengen a ayol ave ga. Nahan kpa Yehova lu nengen.—Ps. 139:12.

12. (a) Ka a tôvon mbadondon Kristu a ican nahan i lu ve nena, man ka sha ci u nyi? (b) Satan kua mba a hemen ve la mba hendan a mbadondon Kristu nyian nena?

 ¹² Anyom a karen ken ijime la Yesu kaa a mbadondon un ér: “Vea tôv ne a ican.” (Yoh. 15:20) Nahan Paulu vea azende a na yange mba peren mba nyer ken Masedonia yô, ve ver ishima je ér a tôv ve a ican. Nahan yange ior mba gbe tôvon ve a ican yô, ve kav er i lu Satan ishima i vihi un ker a ve yô, kwagh la tese ér Yehova Aôndo lumun ve ga ze. Nyian ne kpa, ior mba Satan a hemen ve la mba eren kwagh vough er ior mba yange ve hendan a Paulu ken Filipi la nahan. Mbahendan a vese mba ve lu a mimi iyol ga ne, ka ve ôron akaa a aie sha iyol yase ken imakeranta man sha ajiir a tom a ka a na mbagenev kpa ve nyôr u hendan a vese yô. Ken ityar igen yô, ior mba ken ukwaghaôndo mba ve hendan a vese la ka ve za wa se kwagh iyol ken koti ér: ‘Mbashiada mba zan iyol sha u tesen akaa a se mba se eren “kwaghaôndo u ityôô” se lumun a mi ga yô.’ Sha ajiir agen di yô, ka i gbidye anmgbianev asev shi i za wuhe ve. Nahan kpa, Yehova ngu nengen.—1 Pet. 3:12.

13. Ka nyi yange i na ve orkuran purusu kaa ér: “Ka nyi i gbe u me er ve a yimama?”

¹³ Yange lu u shighe a kar cii ve, a hide a tile Paulu vea Shila iyol sha ican i i na ve sha iyange shon la ye. Nahan kpa mba va nyer ken atôutu yô hide tile ve iyol sha gbidiv mbu i gbidye ve la, je yô “ve lu eren msen shi wuese Aôndo.” Maa ica i gbe ga yô, tar tenger hen ijiir i purusu lu la maa purusu gba tenger! Orkuran purusu la maa nder nenge ihinda lu ivegher, nahan cier un iyol, hen ér mba ve lu ken purusu la yevese yem. Orkuran purusu la fa je ér a tsaha un sha ci u un de mba ken purusu gba toho, nahan “a tsua sanker ér una wua iyol na.” Kpa Paulu ôr taver taver ér: “De wuan iyol you ga, gadia se cii se mba heen!” Orkuran purusu u ishimanyian un hen shighe ne kpishi ne pine ér: “Mbavesen av, ka nyi i gbe u me er ve a yimama?” Kpa Paulu vea Shila fa je ér vea fatyô u yiman un ga ka Yesu tseegh una fatyô ye. Nahan ve kaa a na ér: “Na Ter Yesu jighjigh, nahan a yima u kua ya wou cii.”—Aer. 16:25-31.

14. (a) Yange Paulu vea Shila wase orkuran purusu la nena? (b) Ka averen a nyi Paulu vea Shila zua a mi sha ci u i tôv ve a ican kpa, ve wa ishima saan saana?

¹⁴ Orkuran la pine mpin na ne sha mimi je kpa? Paulu yange na jighjigh ér a pine ka sha mimi na. Orkuran purusu la yange lu ortyôtyev u fa Ruamabera ga yô. Cii ve a hingir Orkristu yô, yange gba u una hen shi una lumun a atesen a Bibilo a vesen la. Nahan Paulu vea Shila ve tôô shighe ve “pase un loho u Yehova.” Er yange ve ver ishima ve cii u pasen Mkaanem ma Aôndo yô, alaghga tsô Paulu vea Shila hungur a gbidiv mbu i gbidye ve je i tôndo ve avav iyol la. Kpa orkuran purusu la yô nenge a uzege mba avavegh mba i tôndo ve ken ijime la nahan wase ve u ôôn a. Maa “I kera ngôôr ga je maa i er un batisema a ya na cii.” Yange i ver Paulu vea Shila doo doo sha ci u i tôv ve a ican kpa, ve wa ishima saan saan!—Aer. 16:32-34.

15. (a) Mbashiada mba Yehova kpishi nyian mba dondon ikyav i Paulu vea Shila la nena? (b) Doo u se hide se za sôron ior mba hen haregh wase kwa kimbir kimbir sha ci u nyi?

¹⁵ Mbashiada kpishi nyian ve pase loho u dedoo ken purusu er Paulu vea Shila nahan, man Yehova ver ve doo doo. Ikyav i tesen yô, ken tar ugen ape yange i cir  tom wase yô, Mbashiada mba yange ve hen mimi ken purusu ve fa la ngee je nôngo u kuman tiôn u iyenge i Mbashiada mba ken tar la nahan! (Yes. 54:17) Shi umbur kpaa wer orkuran purusu la yange pine iwasen shighe u tar tenger kar kera yô. Kape nyian kpa, alaghga ior mbagenev mba ve soo u ungwan loho u Tartor ga kpa, kwagh u vihin una va eren ve yô, vea kegh ato je la. Aluer se hide se za sôr ior mba hen haregh wase, alaghga je yô kwa kimbir kimbir yô, kwagh la una tese ve je ér se wa iyol i tesen ve shighe u ve soo u ngohol ityesen yase yô.

16. Yange mba gbidi Paulu vea Shila kera yô, kpernan yô lu nyi i ere?

¹⁶ Yange mba gbidi Paulu vea Shila sha igbou kera yô, kpernan pepe mbahemen gar mbara na zwa ér i dugh Paulu vea Shila ken purusu kera. Kpa Paulu kaa ér: “Mba a zua se a ibo ga tsô ve gbidye se ken igbar, man se mba Mbaroma je, shi ve wuhe se ken purusu. Hegen yô, mba pasen se myeree? Kwagh a er nahan mayange ga! Ve̱ va due a vese kera ayol a ve.” Mbakuran gar mbara mba fe ér ior mban ka Mbaroma yô, “cier ve iyol” sha ci u ve er kwagh a ve er tindi a tese la ga. d Maa kwagh kôr gema. Yange i gbidye mbahenen mbara ken igbar; nahan gba u mbahemen gar mbara kpa, vea za zamber ve ken igbar. Nahan ve zamber a Paulu vea Shila ve kaa a ve ér, ve due hen gar u Filipi kera. Er mbahenen mba uhar mban lumun u yemen nahan kpa, ve hide ve taver mbahenen mbahev mbara asema cii ve, ve mase moughon ye. Mba been yô, maa ve mough ve yem.

17. Ka kwagh u injaa u nyi yange mbahenen mbahev mbara hen ken ican i Paulu vea Shila ya kpa ve wa ishima laa?

¹⁷ Luun er Paulu vea Shila yange vea kaa ér ve mba ior i Roma yô, alaghga yange ma i gbidye ve tsô kpaa ga. (Aer. 22:25, 26) Nahan kpa mbahenen mba ken Filipi ma ve hen ér Paulu vea Shila er tom a ian ve i lun Mbaroma la u palegh u yan ican sha ci u Kristu. Kwagh la yange ma wase mbahenen mba ve lu Mbaroma ga la u zan hemen u tilen sha mimi ga. Sha ci u ve yô, ve lu a imba ian la ga. Er i tôv Paulu vea Shila a ican kpa ve taver ishima yô, ve ver mbahenen mbahev mban ikyav i dedoo i vea fatyô u dondon yô. Ve tese ér mbadondon Kristu vea fatyô u wan ishima shighe u i lu tôvon ve a ican yô. Yange Paulu vea Shila mba va pasen ér ve mba Mbaroma yô, gba u mbahemen gar mbara vea pase ken igbar ér ve per tindi sha ieren ve la. Nahan lu u ken hemen yô, mbakuran gar mbara vea wa ikyo vea kura tindi, nahan kwagh la una wase a kera nzughul a Mbakristu er yange i er a Paulu vea Shila nahan ga.

18. (a) Nyian ne mbakuran mba ken tiônnongo ka ve dondo ikyav i Paulu la nena? (b) Sha ayange ase ne se er shiada shi se ôr ajir kpoghuloo sha er se zua a ian i pasen loho u dedoo nena?

¹⁸ Nyian ne mba ve kuran tiônnongo u Kristu la kpa ka ve ver ikyav i dedoo i se dondo yô. Nyityôkwagh i mbakuran mban ve ver ishima ér mba ve civir Yehova a ve imôngo la ve er cii, ve ayol a ve kpa ka ve kegh a kegh iyol u eren. Se kpa ka se gbidye kwar zulee se fa shighe u se er tom a tindi man er se er tom a mi sha u  kuran iyol yase yô. Ka a gba sha mi ga yô, se za ken koti u hen ijiir yase, shin koti u ken tar wase jimin cii gayô hen koti mba vesen mba sha tar sha er se zua a ian sha tindi i zan hemen u civir Yehova yô. Awashima wase ka a lu u gomoti a gema atindi ga, kpa ka i lu sha u ‘ôron ajir kpoghuloo ser se zua a ian i pasen loho u dedoo,’ vough er yange i wuhe Paulu ken Filipi anyom nga karen pue yô, va nger tiônnongo u ken Filipi ôr nahan. (Fil. 1:7) Nahan koti ka una kure ikyar la una na se ishô shin una na se ga kpa, se kange ishima ser se za hemen se “yôô loho u dedoo” ape icighan jijingi u Aôndo a kaa ér se za ôr la cii, vough er Paulu vea azende a na nahan.—Aer. 16:10.