1-3. Ka nyi Peteru yange nenge a mi ken mpase u sha mnenge u i tese un laa, man er nan ve i gbe u se kav inja i kwagh shono?

 KEN inyom i 36 la, Peteru za ken gar u Yopa. Shighe u lu ken gar ne la lu tsan hen ya u orgen, i yilan or la ér Shimon. Shimon yange tema ya hen kpezegemnger shi lu or u eren tom u akôv a inyam. Mbayuda yange ve kenger ior mba eren imba tom la dang, nahan lu kwagh u ve kpishi vea lumun u tsan hen ya u imbaor la ga. a Kpa Peteru yô lu a mnenge ve la ga. Nahan kpa, Yehova soo u wasen Peteru ér a fa er un lu Aôndo u sangen a sange ga yô. Nahan shighe u Peteru unde sha kpoyou u sha ér una za er msen la, Yehova tese un kwagh u injaa ugen.

² Peteru ngur eren msen yô, va er un ken ishigh ciin, a nenge a kwagh ken mpase u sha mnenge. Man kwagh u i tese un la lu kwagh u una za hanma Oryuda iyol yô. Aôndo tese un zegeikyondo lu senen sha, lu a annyamev atô kposo kposo sha mi. Inyam ne lu inyam i tindi tese ér ka i wang ga yô, nahan Mbayuda yaan i ga shi u nengen a nenge a i tseegh kpa i lu kwagh u kpiligh Oryuda iyol. Maa i kaa a Peteru ér a sôngo a ya, kpa Peteru kaa ér: “I gbe je kpa m ngu a ya ma kwagh u hôngorough man u a lu wang ga ze.” Kpa i ôr a na kwa tar ér: “De u yilan kwagh u Aôndo a wanger un la wer kwagh u hôngorough.” (Aer. 10:14-16) Kwagh u i tese Peteru ken mpase u sha mnenge ne tsume un kpen kpen, nahan gba henen inja i kwagh shon, kpa Yehova wase un u kaven.

³ Inja i mpase u sha mnenge u i tese Peteru la ér nyi? Gba u se nyian kpa se kav inja i mpase u sha mnenge u i tese Peteru ne sha ci u una tese se kwagh u vesen sha gbenda u Yehova a nengen ior la. Sar se hen u nengen ior er Yehova a nengen ve la ve se fatyô u pasen ior kwagh u Tartor u Aôndo kpoghuloo ye. Hegen se time nen sha kwagh u yange er cii ve shighe ne la, kua kwagh u va za hemen zum u i tese Peteru mpase u sha mnenge la kar kera la, sha er se kav inja i kwagh u Peteru nenge a mi sha iyange ne yô.

4, 5. Ka an yange na lu Korneliu, man ka nyi yange i er shighe u lu eren msene?

⁴ Nahan cii kpa, cuku tsô Peteru fa er ken iyange i karen ken ijime la, Aôndo tese orgen u i yilan un ér Korneliu yô mpase u sha mnenge ga. Or ne lu hen gar u Sesaria vegher u ken Imbusutarimese la. Mough hen Yopa yem hen ijiir ne kuma er ukilomita 50 nahan. Korneliu u lu kurutya u ken shoja i Mbaroma ne, yange “lu or u civir Aôndo sha gbashima” yô. b Yange lu orya u nengen sha tsombor na tsembelee yô, “shi cian Aôndo a ya na cii.” Korneliu lu Oryuda ga shi eren kwaghaôndo u Mbayuda kpaa ga. Yange lu ortyôtyev u tsôngo ga yô. Kpa yange eren a Mbayuda mba ve lu atsanaior la doo doo, shi naan ve uiyua kua inyaregh kpaa. Or u eren kwagh sha mimi ne yange “gbaan uwer u eren msen zamber Aôndo ga.”—Aer. 10:2.

⁵ Yange Korneliu lu eren msen er ahwa 3 nahan atetan, nahan i tese un mpase u sha mnenge. Ken mpase u sha mnenge la ortyom kaa a na ér: “Mbamsen ou kôndo nyôr hen Aôndo, shi a nenge er u lu wasen mbaatsanev yô, nahan ngu umbur we.” (Aer. 10:4) Ortyom la kaa a Korneliu ér a tindi ior ve za kaa Peteru a va. Korneliu maa zua a ian i lun or u hiihii u ken Atôatyev u hingir Orkristu.

6, 7. (a) Ôr kwagh u a tese er Yehova ka a ungwa msen u ior mba i sar ve u fan un sha mimi la. (b) Akaa ne tese se nyi?

⁶ Nyian ne kpa, Aôndo ongo msen u ior mba i sar ve u fan mimi u sha kwagh na laa? Nenge ase kwagh u yange za hemen ne. Yange i na kwase ugen ken tar u Albania Iyoukura i i lu a ngeren ugen u ôr kwagh u yesen mbayev yô. c Nahan kwase ne ôr a Kwaseshiada u za u pasen un kwagh la ér: “U fa er m lu eren msen mer Aôndo a wasem sha er me fatyô u yesen ônov av mba kasev mban kpa? Ka Un je a tindi u ye! U ôr kwagh kôrom ken ishima kpen kpen, ka kwagh u m lu keren vough je la!” Kwase la man mbayev nav maa hii u henen Bibilo, shighe kar yô, nom na kpa kohol ve ken Bibilo i henen la.

 ⁷ Kwagh ne ka di ikyav i môm i yange i lagh a lagh ve kwagh er nahan yôô? Mayange ga cii! Ambaakaa ne nahan er kwa kimbir kimbir sha ajiir kposo kposo sha tar, ngee gande u ôron ér ka kwagh u a er aburabur yô. Nahan kwagh ne tese se nyi? Hiihii yô, kwagh ne tese se ér Yehova ka a ungwa mbamsen mba ior mba i sar ve u henen kwagh na sha mimi la. (1 Utor 8:41-43; Ps. 65:2) Sha uhar yô, kwagh ne tese se ér mbatyomov mba suen se ken tom wase u pasen kwagh ne.—Mpa. 14:6, 7.

8, 9. Aôndo yange kaa a Peteru ér a er nyi, man Peteru di er nena?

⁸ Yange taver Peteru u kaven kwagh u i tese un ken mpase u sha mnenge la, lu a hungwa sha kpoyou u sha ga je maa ior mba Korneliu tindi ve la va nyôr hen ya u Shimon lu la. (Aer. 10:17) Peteru u yange venda kwa tar ér una ya akaayan agen ga sha ci u tindi tese ér nga wang ga la una lumun u yemen vea ior mban za nyôron hen ya u ortyôtyeve? Aôndo yange er tom a icighan jijingi na u wasen Peteru u fan kwagh u a soo ér a er yô. Tsô i kaa a Peteru ér: “Nenge! Iorov utar mba pinen we. Yô, mough sha, hungwa yem vea ve, de te akperan ga, sha ci u ka mo m tindi ve ye.” (Aer. 10:19, 20) Mpase u sha mnenge u i pase Peteru la yange wase un, nahan a kegh a kegh iyol u dondon hemen u icighan jijingi u Aôndo.

⁹ Peteru yange kaven er i lu Aôndo je a kaa a Korneliu ér a tindi i ôr un a za yô, a ngohol ior mba Korneliu la hen ya u lu la, “ve tsa her vea na.” (Aer. 10:23a) Peteru yange kaven kwagh u Aôndo a soo yô, un kpa hii u sôron mnenge na.

10. Yehova hemen ior nav nena, man ka mbampin mba nyi alaghga a gba u se pine ayol ase?

¹⁰ Nyian ne kpa, Yehova wasen iyol nav u kaven awashima na kure kure. (Anz. 4:18) Ngu hemen “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” sha ikyev i icighan jijingi na. (Mat. 24:45) Ashighe agen ka i hide i sôr mkav u se lu a mi sha kwagh u ken Mkaanem ma Aôndo shin i hide i nyôôso akaa agen ken nongo wase. Man aluer kwagh ngu nahan yô, doo u se pine ayol ase ser: ‘Me dondo akaa a i hidi i ser la nena? M dondon hemen u cighan jijingi u Aôndo la vough kpa?’

11, 12. Peteru yange er nyi zum u nyôr ken Sesaria laa, man ka nyi yange hen hen ijiir shono?

¹¹ Peteru yange nengen a mpase u sha mnenge iyange i môm karen yô, a mough hen Yopa vea iorov utaankarunyiin ve yem ken Sesaria, ka iorov utar mba Korneliu tindi la, man ‘anmgbianev [mba ve lu Mbayuda yô] ataratar’ je la. (Aer. 11:12) Er Korneliu lu keghen Peteru la, a kohol “anmgbianev nav man azende a na a sôngo sôngo cii” man ikyav tese ér ve cii ve lu atôatyev. (Aer. 10:24) Peteru za nyer yô, a er kwagh u mayange hen ér a tsa kpa una er ga yô: A nyôr hen ya u ortyôtyev u i tsôngo un ga yô! Peteru kaa ér: “Ne fa dedoo er tindi a yange Oryuda u lun vea or u ken ikyurior igen, shin van hen a nan yô. Nahan kpa, Aôndo tesem ér m de yer ma or mer ka or u hôngorough shin or u wang ga ze.” (Aer. 10:28) Hen shighe ne nahan Peteru kav er mpase u sha mnenge u un nenge a mi la, i lu u tesen un akaa a una yaan ga yô. Kpa lu u tesen un ér gba u una yila ‘ma or ér or u hôngorough ga,’ aluer ka ortyôtyev je kpaa.

 ¹² Yange ior mba hen ya u Korneliu cii wa iyol lu keghen a kegh kwagh u Peteru una va ôr la. Korneliu kaa ér: “Se cii se mba sha ishigh ki Aôndo sha u se ungwa akaa a Yehova a kaa u ér u ôr la cica cii.” (Aer. 10:33) Nenge ase er aluer or u nan soo u henen kwagh u Yehova nan ôr imbakwagh la a we ve a lu u ken ishima yô! Peteru maa hii kwaghôron na sha mkaanem ma vesen man, ér: “Hegen yô m fa, mimi je Aôndo sangen a sange ga, kpa ken hanma ikyurior cii, or u nan cie un shi nan eren kwagh u vough yô, una lumun nan.” (Aer. 10:34, 35) Peteru yange kav ér Aôndo hembe eren dedoo a ior mba ken tar ugen a ugen ga, shin hembe eren kwagh a ior mba ken zwa ugen ka hembe zwa ugen ga shi hembe eren dedoo a mbagenev sha ci u kwav iyolough ve ga. Maa Peteru za hemen pase ve kwagh sha kwagh u tom u Yesu man ku na man mnder na shin ku kpaa cii.

13, 14. (a) Shighe u ior mba ken akuraior hingir Mbakristu ken inyom i 36 la kwagh la tese ér nyi? (b) Er nan ve i gbe u se kure ior ijir sha ci u mluashe ve ga?

¹³ Maa kwagh er u i gbe je lu a vande eren ga yô: “Er Peteru lu lamen sha akaa ne zan a mi ave la je,” icighan jijingi sen sha “ior mba ken akuraior agen” kpaa. (Aer. 10:44, 45) Man ka hen ijiir ne tseegh Mkaanem ma Aôndo ma kaa ér yange icighan jijingi sen sha ior cii ve, i mase eren ve batisema ye. Peteru nengen a ikyav i tesen ér Aôndo lumun ior mban [ka ior mba ken akuraior la je la] ér ka ior nav yô, “a na zwa ér i er ve batisema.” (Aer. 10:48) Ior mba ken akuraior mban yange mba hingir Mbakristu ken inyom i 36 la yô, shighe u Aôndo u tesen Mbayuda erdoo la bee. (Dan. 9:24-27) Hen shighe ne Peteru er tom a kii i sha utar man i masetyô ken “akii a Tartor” la. (Mat. 16:19) Kii ne yange i bugh ian i ior mba ken akuraior mba ve tsôngo ga la, kpa hingir Mbakristu mba i tsegh ve sha icighan jijingi yô.

¹⁴ Nyian ne, shighe u se lu pasen loho u dedoo yô, doo u se fa ser “Aôndo sangen a sange ga.” (Rom. 2:11) Awashima na yô, a soo ér “i̱ yima ior cii.” (1 Tim. 2:4) Sha nahan yô, gba u mayange se kure ior ijir sha ci u mluashe ve ga. Tom wase yô, ka u eren shiada vighe vighe sha kwagh u Tartor u Aôndo man kwagh la wa u pasen ior cii loho u dedoo aluer kwavyolough ve shin ityô ve gayô mluashe ve shin kwaghaôndo ve ngu kposo a u wase kpaa.

15, 16. Er nan ve Mbakristu mba ve lu Mbayuda la mbagen lumun a kwagh u Peteru er la ga, man Peteru pase kwagh u na ve un er nahan la nena?

¹⁵ Peteru maa kôr gbenda yemen ken Yerusalem sha u una za ôr anmgbianev kwagh u za hemen la yô. Nahan kpa, anmgbianev mba ken Yerusalem vande ungwan er ior mba ken atôatyev lu ungwan “loho u dedoo u Aôndo” la cii ve Peteru va nyôr a ibaver na la ye. Kpa Peteru va nyer yô, ica gba ga maa “mba ve lu dondon tindi u icôngo her la gba zôhôn a na.” Ishima vihi ve sha ci u Peteru za nyôr hen ya u mba i ‘tsôngo ve ga la, a ya kwagh a ve imôngo’ yum. (Aer. 11:1-3) Yange ishima vihi ve sha ci u ior mba ken atôatyev mbara hingir Mbakristu yum ga. Kpa lu sha ci u mbahenen mba ve lu Mbayuda mban lu sendegh ér, sar ior mba ken atôatyev mbara kpa ve kuran atindi a Yehova na Mose kua tindi u icôngo la kpaa ve, Yehova una lumun a mcivir ve ye. Sha nahan yô, yange taver Mbakristu mba ve lu Mbayuda mban kpishi u lumun ér ityôkyaa kera ngi i kuran Atindi a Aôndo yange na Mose la ga.

 ¹⁶ Nahan Peteru pase ér lu nyi i na ve un er ior mba ken atôatyev mbara batisema? Aerenakaa 11:4-16 kaa ér, yange pase atôakyaa anyiin a yange un fa ér ka ishima i Aôndo i una er ior mbara batisema yô: (1) kwagh u Aôndo tese un ken mpase u sha mnenge shighe u lu hen ya u Shimon la (Ivur 4-10); (2) jijingi u Aôndo yange kaa a na ér a er nahan (Ivur 11, 12); (3) ortyom u yange za hen Korneliu la (Ivur 13,14); man (4) icighan jijingi u yange sen sha ior mba ken atôatyev mban la. (Ivur 15,16) Peteru maa kure kwaghôron na la sha u pinen ve mpin u vesen ne ér: “Aluer Aôndo na ve [atôatyev mba ve hingir Mbakristu la iyua shon i] a ne se [Mbayuda] mba se ne Ter Yesu Kristu jighjigh ne yô, mo m ngu di nyi je ve yange ma m fatyô u vendan a Aôndo?”—Aer. 11:17.

17, 18. (a) Ka nyi yange gba u Mbakristu mba ve lu Mbayuda la vea tsua u erene? (b) Er nan ve ashighe agen ka i taver u lun ken mzough ken tiônnongo, man ka mbampin mba nyi i doo u se pine ayol ase?

¹⁷ Yange Mbakristu mba ve lu Mbayuda mban mba ongo kwagh u Peteru ôr la cii yô, gba u vea tsua kwagh u vea er yô. Vea de ieren ve i sangen a sange la vea gema a ngohol ior mba ken akuraior mba ve sember eren batisema, ve kpa ve hingir Mbakristu laa? Bibilo kaa a vese ér: “Mba [ka mbaapostoli man Mbayuda mba ve hingir Mbakristu je la] ongo akaa ne yô, ve de u hendan a na, ve wuese Aôndo, ve kaa ér: ‘Inja na yô, ior mba ken akuraior agen kpa Aôndo wase ve sha u ve̱ gema asema, ve̱ zua a uma.’ ” (Aer. 11:18) Er ve kegh iyol u geman mnenge ve ne yô, kwagh la na mzough lu ken tiônnongo.

¹⁸ Nyian ne kpa, alaghga ashighe agen a taver mbacivir Yehova kpishi u lun ken mzough sha ci u “ve due ken hanma ikyurior man hanma ipyaven man hanma nongoior man hanma zwa.” (Mpa. 7:9) Ken atôônanongo a Mbashiada kpishi u zua a ior mba ve due sha ajiir kposo kposo shi aeren a ityôô ve kpa a kaha, shi mbamlu vev kpa ve lu kposo kposo yô. Nahan doo u se pine ayol ase ser: ‘Kwagh u ior mbagenev ka a vihim ishima sha ci u mlu ve ngu kposo a u wama?’ Er ior mba ken tar ne ka ve nenge ér ve hemba mbagenev nahan kpa, m kange ishima mer mayange me nenge mer m hemba anmgbianev av mba nomso man mba kasev er ior i tar ne nahan ga kpa? Umbur kwagh u Peteru (Kefa) yange er sha mi ga shighe u atôatyev la hingir Mbakristu anyom kar yô. Zum u mbagenev lu kenger ior mba ken atôatyev mba ve hingir Mbakristu la dang yô, Peteru kpa “nyôr u palegh ve,” nahan gba u  Paulu una kôôm un. (Gal. 2:11-14) Sha nahan yô, gba u se wa ikyo sha er se dugh ieren i sangen a sange la ken a vese elegh elegh yô.

19. Mbayuda mba ve lu Mbakristu mba ve lu ken gar u Antioki la yange ve hii u pasen unô loho u dedoo, man lu nyi i due kere?

¹⁹ Yange Mbakristu mba kaven kwagh u Aôndo soo ne yô, ve hii u pasen ior mba ken akuraior agen loho u dedoo? Nenge ase kwagh u yange va za hemen ken Antioki u Shiria ne. d Yange Mbayuda lu ken gar la kpishi shi zayol faan lun hen atô ve a ior mbagenev mba ve lu atôatyev la ga. Sha nahan yô, Antioki lu ijiir i dedoo i pasen ior mba ken atôatyev kwagh. Lu hen ijiir ne Mbayuda mbagen hii u “pasen mba lamen zwa Grika” loho u dedoo ye. (Aer. 11:20) Lu Mbayuda mba ve lamen zwa Grika la tseegh ve lu pasen ve loho u dedoo ne ga, kpa ve lu pasen ior mba ken atôatyev mba ve tsôngo ga la kpaa. Yehova yange ver tom ve la, “nahan ior kpishi na jighjigh.”—Aer. 11:21.

20, 21. Banaba yange hide a iyol na ijime nena, man se dondo ikyav na i hiden a iyol ijime la ken tom wase u pasen kwagh nena?

²⁰ Tiônnongo u ken Yerusalem maa tindi Banaba ken Antioki sha er una za pase ior mba ve kegh iyol u ungwan loho u dedoo la kwagh yô. Yange ior kpishi kegh iyol u ungwan loho u dedoo je lu kwagh u or môm tseegh nana fatyô u pasen ve kwagh ga. Ka an yange nan lu sha ian i hemban doon i nana wase tom la a hemba Saulu u lu u una va hingir apostoli u atôatyev laa? (Aer. 9:15; Rom. 1:5) Kpa Banaba una cia ér alaghga Saulu a va hemba fan ityesen a na, nahan una de ér kwagh la a yange un u lôhôn Saulu ér a va wase unu? Banaba yange er nahan ga cii. Yange hide a iyol na ijime shi nenge ér una fatyô u eren tom la tswen ga, nahan a za ken Tarsu a za ker Saulu, a kua a na, a va a na ken Antioki ér a va wase tom ne. Ve va tsa hen ijiir ne inyom jimin ve lu taver mbahenen mba ken tiônnongo ishima.—Aer. 11:22-26a.

²¹ Se tese ser se mba eren kwagh akuma akuma ken tom wase u pasen kwagh la nena? Nyian ne, se dondo ikyav i Banaba i hiden a iyol ijime la ken tom wase u pasen kwagh nena? Se cii mfe wase man tahav asev mbu kwagh môm ga. Ikyav i tesen yô, alaghga mbagenev vea fa u pasen kwagh hen shighe u ian i dugh shin sha uya uya kpen kpen. Nahan kpa, ka i gema i taver ve u hiden za sôron ior shin hiin Bibilo i henen a ve. Aluer u soo u seer fan ma gbenda u pasen kwagh yô, ker iwasen hen mbagen. Aluer u er nahan yô, u hemba fan u tesen ior Bibilo shi a saan we iyol kpishi ken tom u pasen kwagh.—1 Kor. 9:26.

22, 23. Ka nyi Mbakristu mba ken Antioki yange ve er u tesen ér anmgbianev vev mba nomso man mba kasev doo ve ishima, man ior mba Aôndo mba dondon ikyav ve la nyian nena?

²² Yange lu hen Antioki “Aôndo na i hii u yilan mbahenen ér Mbakristu ye.” (Aer. 11:26b) Iti i Aôndo na ve ne kuma sha ior mba ve soo u dondon Kristu la kpen kpen. Er ior mba ken akuraior lu hingir Mbakristu la, ve kua Mbayuda yange ve soo kpa?  Nenge ase kwagh u yange er shighe u zegejen gba ken inyom i 46 la. e Yange ijen ia gba sha ayange la yô, i hemba benden a atsanaior sha ci u ve lu a inyaregh shin kwaghyan u ve vande koson her ga. Shighe u ijen ne i gba la, ikyav tese ér Mbayuda mba ve lu Mbakristu mba ve lu ken Yudia la kpishi lu atsanaior, nahan ve lu a kwaghyan kua akaa agen a kwagh gba ve a mi la ga. Mbakristu mba ken Antioki kua ior mba ken atôatyev mba ve hingir Mbakristu la cii mba ongo kwagh ne yô, ve “tindi a iwasen hen anmgbianev mba ve lu ken Yudia la.” (Aer. 11:29) Sha mimi yô, ve tese ér anmgbianev vev doo ve ishima!

²³ Nyian ne kpa, kwagh u ior mba Aôndo kaha kposo ga. Ka sea ungwa ser anmgbianev asev mba ken tar ugen shin mba hen ijiir yase mba ken ican yô, se ker igbenda i wasen ve. Fele je Kômatii u Nengen sha Branci ka a tsua Kômatii u Nan Anmgbianev mba Kwagh a Tser Ve la Iwasen, sha er kômatii la una nenge sha anmgbianev asev mba kwagh a er ve la, aluer ka ijeverahumbe shin ka tar u tenger shin ka mngerem ma sar avenge hen ijiir ve kpaa. Ka sea wase anmgbianev asev mba kwagh a tser ve la yô, se tese ser ve doo se ishima sha mimi.—Yoh. 13:34, 35; 1 Yoh. 3:17.

24. Se tese ser se kpa se kav kwagh u Yehova yange tese Peteru ken mpase u sha mnenge la nena?

²⁴ Se Mbakristu mba mimi se fa ser, gba hange hange u se hen kwagh ken mpase u sha mnenge u yange i tese Peteru sha kpoyou u sha ken Yopa la. Se mba civir Aôndo u a sangen a sange ga yô. Yehova soo ér se pase ior kwagh u Tartor na sha gbashima, aluer ve due han han shi vea lu a kwagh ave shin vea lu a mi ga kpaa. Yô, se kange nen ishima u pasen hanma or u nana kegh ato u ungwan loho u dedoo cii kwagh sha er nana zua a ian i henen kwagh u Yehova, va civir un yô.—Rom. 10:11-13.