1, 2. (a) Ka mtaver u nyi Paulu vea azende a na yange ve tagher a mi ken Efese? (b) Ka nyi se lu lamen sha mi ken ityough kin?

 IOR i ken Efese mba ngoron shi yevese sha igbenda. Ishima vihi ior ve kohol imôngo shi ve hii u eren ayôôso. Ior mbagenev kôr iorov uhar mba ve lu yemen zende vea apostoli Paulu yô, mba urugh ve yemen a mi. Ior kpishi mba sha zege gbenda u ushôôpu ve lu shami yô. Man ve kohol ikpelaior i ishima vihi ve ne, ve yem hen ijiir i eren anumbe i ior vea fatyô u nyôron ker je a kuma 25,000 yô. Ior kpishi fa kwagh u na ve ior lu eren ayôôso ga, sha ci u ve hen ér ior mban soo u vihin tempel kua Atemi aôndo ve u doo ve ishima la. Maa ve cii ve gba ôron genger genger ér: “Atemi u Mbaefese hemba cii!”—Aer. 19:34.

² Kwa ne kpa, se nenge er Satan nôngo ér anomaior a bo a yange i de pasen loho u dedoo u Tartor u Aôndo ga yô. Satan ka a er tom a ipila man igbenda igen sha er una yange tom u pasen kwagh yô. Ken ityough kin, se lu nengen igbenda kposo kposo i Satan yange na i de u pasen kwagh shi vihi mzough u lu hen atô u Mbakristu mba sha ayange a tsuaa la yô. Kpa u hemban cii yô, se nenge er hanma gbenda u yange una kar cii kpa a fatyô ga, “nahan loho u Yehova lu hemban samber shi seer lun a tahav” yô. (Aer. 19:20) Kpa lu nyi i na ve Mbakristu mba sha ayange a tsuaa la za hemen u eren tom ve here? Ka sha ci u atôakyaa a a ne ve se kpa se eren tom u pasen kwagh nyian her la. Ka sha iwasen i Yehova se ze hemen u pasen kwagh shi lun ken mzough ye. Nahan kpa, er Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la kpa lu nahan, gba u se kpa se er ci wase. Sha iwasen i icighan jijingi u Yehova yô, se fatyô u lun a aeren a aa wase se, se za hemen u pasen kwagh yô. Hiihii yô, de se nenge nen ikyav i Apolo.

3, 4. Ka nyi yange Akula man Prishila nenge ér gba u Apolo una fa, man yange ve wase un nena?

³ Er Paulu lu yemen zende na u mishen u sha utar ken Efese la, Oryuda  ugen u i yilan un ér Apolo yô, va nyôr ken gar la. Or ne lu or u hen gar u Alekesanderia u ken Igipiti u za iti la. Apolo lu a aeren a doon tsung. Shi fa iliam kpishi. Shi “lu or u fan . . . ruamabera tsema tsema.” Shi “jijingi wase un lu a ishima i tseen kpishi.” Nahan er Apolo lu or u lun a gbashima yô, a pase Mbayuda mba ve lu ken shinagoge la kwagh a mciem shio.—Aer. 18:24, 25.

⁴ Akula man Prishila yange ve ungwa er Apolo lu pasen kwagh yô. Ka keng yange a saan ve iyol u ungwan er Apolo lu “tesen kwagh u Yesu vough vough” yô. Kwagh u ôr sha Yesu la lu u vough. Nahan cii kpa, Akula man Prishila nenge er lu a mfe sha kwagh u hange hange ugen ga yô. Yange “fa kwagh u batisema u Yohane la tseegh.” Akula vea kwase na mba ve hiden a iyol ijime shi ve eren tenti ne, yange ve cia u lamen a Apolo u fa iliam shi za makeranta kpishi la ga. Kpa “ve kua a na ve za pase un a seer fan gbenda u Aôndo tsembelee.” (Aer. 18:25, 26) Nahan or u fa iliam shi za makeranta kpishi ne er nena? Kwagh u Apolo er la tese ér a hide a iyol ijime, man ka ieren i hange hange i hanma Orkristu ka nan lu a mi je la.

5, 6. Ka nyi yange i wase Apolo ve Yehova za hemen u eren tom a naa? Man ka nyi se fatyô u henen ken ikyav na laa?

⁵ Er Apolo lumun ér Akula man Prishila ve wase un yô, a hemba lun or u injaa u civir Yehova cii. A er zende a yem ken Akaya, a za ‘wase Mbakristu mba ve lu ker la kpoghuloo.’ Shi a pase Mbayuda mba hen haregh la kwagh, mba ve na jighjigh ér Yesu ka Mesiya u yange i tsengaôron kwagh na ga la. Luka pase ér: Lu “tesen vighe vighe er Mbayuda ve tsum yô. Lu tesen ve ken Ruamabera ér Yesu ka Kristu.” (Aer. 18:27, 28) Apolo lu tiônnongo u Kristu a iwasen kpen kpen. Shi kwagh u Apolo er ne na yô, ior kpishi ungwa “loho u Yehova.” Ka nyi se fatyô u henen ken ikyav i Apolo nee?

⁶ Gba hange hange u hanma or Kristu cii nana hiden a iyol ijime. Hanma wase nan ngu a uiyua kposo kposo. Mbagen yô sha malami ve je ka ve lu a mfe shi ve fa u eren akaa shi ve lu a kwaghfan kpaa. Nahan cii kpa saa se lu mba hiden a iyol ijime ve Yehova una lumun se ye. Aluer se er nahan ga yô, akaa a se fe u eren la aa na se nyôr ken zayol. Shi aluer se wa ikyo ga yô, akaa a se fe u eren la aa na se hingir u kenden a iyol sha. (1 Kor. 4:7; Yak. 4:6) Kpa aluer se mba mbahiden a iyol ijime sha mimi yô, se nengen mbagenev ser ve hemba se. (Fil. 2:3) Aluer i wa se kwagh kpa ishima ia vihi se ga shi se lumun u henen kwagh sha ikyev i mbagen. Shighe u se fe ser icighan jijingi na nongo wase hide sôr ma kwagh yô, gba u se sendegh ser, se er kwagh sha gbenda u yange se vanden eren la ga. Aluer se mba hiden a iyol ijime yô, Yehova man wan na vea za hemen u eren tom a vese.—Luka 1:51, 52.

7. Paulu man Apolo yange ve ver ikyav i hiden a iyol ijime nena?

⁷ Iyol hiden a mi ijime ka i wase se se palegh u gban mbagenev iyuhwe. Hen er yange a saan Satan iyol shighe u va a mpav hen atô u Mbakristu mba sha ayange a tsuaa la sha wono! Luun er Apolo man apostoli Paulu mba yange ve lu a mfe sha akaa shi ve fa ityesen tsema tsema la hingir u gban ayol a ve iyuhwe shi nôngon ér vea fa or u ken atô ve u nan hembe lun a iwasen ken tiônnongo yô, ma saan Satan iyol kpishi. Yange ma lu ve ican u eren kwagh ne ga sha ci u  Mbakristu mbagen ken Korinte lu kaan ér, “Mo m ngu or u Paulu,” mbagen lu kaan ér, “Mo m ngu or u Apolo.” U hen wer Paulu man Apolo yange ve lumun a ieren nee? Ei! Paulu yange hide a iyol jime shi wuese Apolo sha tom na u pasen kwagh la. Paulu na un icivir sha u seer nan un tom. Apolo kpa yange dondo kwaghwan u Paulu. (1 Kor. 1:10-12; 3:6, 9; Titu 3:12, 13) Paulu man Apolo yange ve lu mbahiden a iyol ijime shi ve eren tom ken mzough. Nahan ve ver se ikyav i dedoo i i doo u se dondo yô.

8. Ka gbenda u hana Paulu yange kar sha mi hide ken Efese man lu sha ci u nyi?

⁸ Paulu yange tôndo zwa ér una hide ken Efese man lu kwagh u er vough je la. a (Aer. 18:20, 21) Nenge gbenda u Paulu kar shami u hiden ken Efese yô. Paulu yange hii zan ken Antioki u Shiria. Yange una soo yô, ma nyôr iceren i i kar ken Selushia la ma za nyôr tso u yemen ken Efese ape lu zan la. Nahan kpa, Paulu kar hen “uharegh mba ve lu ica a zegemnger la.” Alaghga zende u Paulu er u i pase kwagh u u ken Aerenakaa 18:23 man 19:1 la, lihe je nongo u kuman ukilomita 1600. Er nan ve Paulu tsua u yemen gôgô gbenda laa? Sha ci u awashima na lu u “taver mbahenen cii asema.” (Aer. 18:23) Er tagher a mbamtaver ken zende na u mishen u hiihii man u sha uhar la nahan, zende na u sha utar ne kpa, lu u mbamtaver vea ban ga, kpa de ér ve yange un u zan zende ne ga. Nyian kpa, mbatamen mba sôron atôônanongo kua kasev vev ka ve lu a ieren ne. Doo se kpishi er ka ve lu a dooshima u tangen iyol ga yô.

9. Er nan ve yange gba u a hide a er mbahenen mbagen batisema man ka nyi se fatyô u henen ken kwagh u ve er nee?

⁹ Paulu va nyer ken Efese yô, a nenge a mbahenen mba Yohane u eren Batisema mba kuman 12. Yange i er ve batisema sha batisema u Yohane, man hen shighe u Paulu va zua a ve ne batisema la kera lu a iwasen ga. Shi lu inja er ve fa kwaghmôm sha kwagh u icighan jijingi ga, shin ve fa kwagh u icighan jijingi cuku tseegh nahan. Paulu man pase ve er i gbe hange hange u vea er batisema ken iti i Yesu yô, man ve hide a iyol ijime shi ve kegh a kegh iyol u henen kwagh er Apolo kpa er nahan. Yange mba eren ve batisema ken iti i Yesu yô, ve ngohol icighan jijingi shi ve hii u eren uivande. Kwagh ne tese wang ér Yehova ka a ver mba ve kegh a kegh iyol u dondon akaa a he a nongo na u kaa ér i er la doo doo.—Aer. 19:1-7.

10. Er nan ve Paulu yange de u pasen kwagh ken shinagoge lu za pasen kwagh ken iyou i makeranta, man se dondo ikyav na la shighe u se lu pasen kwagh nena?

¹⁰ Ica i gbe ga yô, kwagh ugen shi er. Paulu yange pase kwagh ken shinagoge sha gbashima iwer itiar. Er lu “wasen ve u kaven kwagh u Tartor u Aôndo” nahan kpa, mbagenev venda u ungwan loho na la shi ve hii u tôvon un a ican. Er Paulu ma vihi shighe na u pasen mba “ve lu lamen sha Gbenda u Ter dang dang” la yô, a kar her sha, a yem lu za pasen kwagh ken iyou i makeranta ayange ayange. (Aer.  19:8, 9) Yange gba u mba i sar ve u zan hemen u henen kwagh u Tartor u Aôndo yô, vea mough ken shinagoge vea va ken iyou i makeranta. Se kpa alaghga a gba u se de u lamen a orya shighe u se nenge ser nan soo u ungwan loho wase ga shin nan soo u nyiman a nyiman kwagh yô, er Paulu kpa eren nahan. Ior mba hiden a iyol ijime mba kpishi mba i sar ve u ungwan loho wase u taver ishima ne.

11, 12. (a) Ka ikyav i nyi Paulu a ver se sha kwagh u eren tom kpoghuloo shi geman a gbenda u pasen kwagha? (b) Mbashiada mba Yehova ka ve er tom kpoghuloo shi ve gema a igbenda i pasen kwagh shighe u ve lu pasen kwagh ken igbar nena?

¹¹ Alaghga Paulu yange a pase kwagh ken iyou i makeranta hanma iyange er ahwa 11 a pepe zan zan ahwa 4 a aikighe nahan. (Nenge ngeren u henen kwagh a mi u ken zwa buter u Aerenakaa 19:9, nwtsty.) Yange i huan hen shighe ne kpa shi i gema i tseer iyol kpishi, nahan ior kpishi ve de tom ve za ya kwagh shi ve mem. Aluer hanma iyange Paulu pase kwagh nahan kuma anyom ahar yô, yange una pase kwagh a hemba ahwa 3000. b Yange sôr shighe na u pasen kwagh sha er una fatyô u zuan a ior mba hen haregh la yô. Lu nyi i due ken kwagh nee? “Mba hen tiôntar u Ashia la cii, Mbayuda kua Mbagrika kpaa, ungwa loho u Ter.” (Aer. 19:10) Sha mimi yô, Paulu yange pase kwagh vighe vighe!

¹² Nyian kpa, Mbashiada mba Yehova ka ve er tom kpoghuloo shi ve kegh a kegh iyol u geman a igbenda i pasen kwagh sha er vea wase ior yô. Ka se nôngo sha afatyô wase cii u pasen ior kwagh hanma shighe man hanma ijiir i se zough a ve cii. Ka se pase kwagh sha ugodobi man sha ityembekasua kua sha ajiir a veren akaahendan. Shi ka se pase kwagh sha telefon shin sha u ngeren washika. Shi  hide sha vegher u kwaghpasen u sha uya uya la kpa, ka se nôngo se za shighe u se zua a ior hen ya yô.

13, 14. (a) Yehova yange wase Paulu u eren nyi? (b) Ka nyi ônov mba Sekeva yange ve er shami ga man Ukwaghaôndo kpishi nyian mba eren kwagh er ve nahan nena?

¹³ Shi takeda u Aerenakaa kaa a vese ér, Yehova yange na Paulu tahav er “ityom i kpilighyol tsung.” Akondo a Paulu huan la je kpa yange a tôô a, a za a mi hen ape mbauangev lu yô, angev vev mbu bee. Shi yange ujijingi mba bov vea nenge a akondo a Paulu tseegh kpa ve due ken or sha. c (Aer. 19:11, 12) Ior kpishi yange saan ve iyol er i lu dughun ujijingi mba bov yô. Kpa lu hanma or saan nan iyol ga.

¹⁴ ‘Mbayuda mbagenev mba ve lu zenden zendan azôv ken ior kera la,’ lu nôngon u dondon gbenda u Paulu eren uivande la. Mbayuda mban mbagen nôngo ér vea zenda azôv ken iti i Yesu man i Paulu. Ikyav i tesen yô, ônov mba Sekeva mba nomso mba utaankaruhar mba ve lu ken tsombor u upristi la nôngo u eren kwagh ne. Kpa ijôv kaa a ve ér: “M fa Yesu, shi m fa Paulu; kpa ne mba unô?” Or u azôv nzughul a na la, ta num sha mba eren aie mban er ka inyamkyume nahan. Kwagh ne na ve yevese idyelegh shi ve vihi iyol. (Aer. 19:13-16) Mba ve nenge kwagh u za hemen ne fa wang ér lu Yehova na Paulu tahav ye, kpa mba ve civir mbaaôndo mba aiegh la yô na ve tahav mbun ga. Ior umiliôn imôngo nyian mba a mnenge u shami ga nahan ér, aluer mba yilan iti i Yesu shi mba kaan ér ve mba “Mbakristu” tseegh kpa, a doo Aôndo a ve. Yesu yange pase wang ér, ka mba ve eren ishima i Ter na la tseegh ve lu a ishimaverenkeghen i mimi ye.—Mat. 7:21-23.

15. Shighe u i ve sha kwagh u ahir a eren man akaa a a gbe a zough a ahir a eren yô, se dondo ikyav i Mbaefese la nena?

¹⁵ Er ior nenge ér ônov mba Sekeva mba a tahav mbu eren uivande ga yô, ior kpishi hingir Mbakristu shi ve de ahir a eren. Ior mba ken Efese kpishi yange ve eren ahir. Ve tamben ior shi ve lun a akpagher kua ityakeda i ahir. Ior mba ken Efese mba ve na Yehova jighjigh la, due a ityakeda ve i ahir va nande ken igbar,  shin er ityakeda ne taver ishe kpishi nahan kpaa. d Luka pase ér: “Nahan loho u Yehova lu hemban samber shi seer lun a tahav.” (Aer. 19:17-20) Yange kwagh hemba mba civir mbaaôndo mba aiegh kua mba eren ahir, nahan Yehova man mba civir un sha mimi cii zua a icivir. Mba civir Aôndo sha mimi mbara ver se ikyav i dedoo. Nyian kpa, ior mba eren ahir kase se wa atô. Aluer se fa ser, se mba a kwagh u a gbe a zough a ahir a eren yô, a gba u se er kwagh er Mbaefese nahan, se ta un kera fese. Yô se palegh nen ieren i hôngorough ne aluer taver u eren nahan kpaa.

16, 17. (a) Pase gbenda u Demeteriu yange na ior hii u eren ayôôso ken Efese yô. (b) Ior i Efese yange i tese ér ngi a ishima tseen sha atesen a kwaghaôndo je kaa ikyar inya nena?

¹⁶ Hegen se nenge er Satan er tom a ior mba toron asema yô. Luka kaa ér, “ayôôso mough taveraa sha kwagh u Gbenda.” Man mlu u ve nyôr ker ne lu u cier iyol kpishi. e (Aer. 19:23) Orvaren iwa i azurufa u i yilan un ér Demeteriu yô, za mough a ayôôso. A yila ve kua mbagenev mba ve eren ambaakaa la cii va kohol, maa a kaa ér, ne ior av, ne fa dedoo er i lu kpenga ne u ne se ze ikyura yô. Shi a kaa a ve ér loho u Paulu a lu pasen la ua na vea kera zua a inyaregh ga, sha ci u Mbakristu mba civir akombo ga. Shi yange fa je ér ior mba un lu lamen a ve la, mba te ave vanger a gar ve man tar ve. Nahan a ta ve icin ér aluer ior kegh ato a Paulu yô, a kera nenge tempel u Atemi, inmgbianaôndo ve la ér, “ngu kwagh ga.”—Aer. 19:24-27.

¹⁷ Kwagh u Demeteriu ôr ne na yô ior venda u ungwan loho u Paulu. Mbavaren iwa i azurufa cii ishima vihi ve ker ve gba geren amo genger genger ér “Atemi u Mbaefese hemba cii!” Tsô gar cii mgbough a anzughul man ve hii u eren ayôôso. f Paulu yange taver ishima nahan soo ér una hide a yem hen ijiir i eren anumbe la una za pase ikpelaior kwagh, kpa mbahenen venda a na ér a de ze ga sha er una za nyôr ken zayol za yô. Orgen u i yilan un ér Alekesander yô, mough tile hen atô u ikpelaior lu nôngon ér una lam a ve. Er lu or Yuda yô, alaghga yange a sar un u pasen mkposo u a lu hen atô u Mbayuda vea Mbakristu yô. Kpa ikpelaior la venda u keghen ato. Kpa mba kaven er a lu Oryuda yô, ve cii ve gba geren amo zan zan kuma er ahwa ahar nahan je, ér: “Atemi u Mbaefese hemba cii!” Nyian ne kpa, ior mba a ishima i tseen sha atesen a kwaghaôndo je kaa  ikyar inya. Nahan kpa ashighe agen ka ve henen kwagh sha inja ga.—Aer. 19:28-34.

18, 19. (a) Orngeren u gar la yange ikpelaior u eren ayôôso nena? (b) Ashighe agen mbahemenev mba gomoti ka ve wase ior mba Yehova nena man se di ka nyi se er ve se zua a iwasen nee?

¹⁸ Shighe karen yô, orngeren u gar la va yange ikpelaior ayôôso. Orngeren u gar ne yange er kwagh sha kwaghfan. Hiihii yô, yange kaa a ikpelaior i lu eren ayôôso la ér vea fatyô u vihin tempel man inmgbianaôndo ve iyol ga. Shi kaa kpaa ér, Paulu man azende na er kwaghmôm u hendan a inmgbianaôndo shin tempel u Atemi ga. Shi a kaa ér aluer ior soo kwagh u Paulu man azende na ve lu eren la ga yô, ve ôr mbautahav. Kwagh u hemban cii yô, a kaa a ikpelaior la ér sha kwagh u tindi u Mbaroma a tese yô, u ve hendan a Paulu man azende na la ka kwagh u shami ga. Maa a kaa a ikpelaior la ér ve yem. Er lam a ior mbara kundu kundu yô, kwagh ne na ishima gba ve shimi.—Aer. 19:35-41.

¹⁹ Lu kwa hiihii u or u luun a tahav u eren kwagh kundu kundu, er kwagh sha u yiman mbadondon Yesu ne ga, shi a lu kwa u masetyô kpaa ga. Jighilii yô, ken mpase u sha mnenge u i tese Yohane sha kwagh u ayange a masejime la, Yohane nenge a ior mba “tar” ne mba ve hembe eren kwagh sha kwaghfan la mena “ifi” u Satan u a lu hendan a mbadondon Yesu la. (Mpa. 12:15, 16) Nyian kpa kwagh ne ngu kuren shami. Ashighe kpishi ujôôji mba fan kwagh ka ve kura ian i Mbashiada mba Yehova ve lu a mi i kohol imôngo civir Yehova shi pasen mbagenev loho u dedoo la. Man ityôkyaa i vesen i ka i na ve ujôôji ve er kwagh ne yô, ka ieren yase i dedoo la. Ieren i Paulu i dedoo la yange i na yô, mbahemenev mba gomoti mba ken Efese na un icivir shi ve soo ér a de yemen ga. (Aer. 19:31) Aluer se za hemen u eren kwagh a ior sha civir man sha mimi yô, se kpa vea na se icivir. Akaa a dedoo aa fatyô u duen ken ieren yase ne.

20. (a) Ka wea nenge er loho u Yehova lu seer lun a tahav hen Mbakristu mba sha ayange a tsua la kua sha ayange ase ne nahan i lu u nena? (b) Ka nyi u kange ishima u erene?

²⁰ Saan se iyol kpishi er “loho u Yehova lu hemban samber shi seer lun a tahav” hen Mbakristu mba sha ayange a tsua la yô! Nahan saan se iyol er nyian kpa Yehova ka a na se mhembe yô. We kpa u soo wer u er kwagh u una na se mhembe aluer kwagh shon ka kwagh u cuku je kpaa? Yô, hen kwagh ken akav a se sember lamen sha mi ne. Za hemen u hiden a iyol ijime shi kegh a kegh iyol u dondon kwaghwan u nongo u Yehova shi eren tom kpoghuloo shi palegh nyityô kwagh i gbe i zough a kwagh u azôv cii shi nôngo sha afatyô wou cii ior ve fa ér we u eren kwagh sha mimi man sha icivir kpaa.