ITYOUGH 1
“Za . . . Gema Nen Ior Ve Hingir Mbahenen”
U saven takeda u Aerenakaa a Mbaapostoli shi nengen er takeda shon u zough sha ayange ase ne yô
1-6. Ôr kwagh u a tese ér Mbashiada mba pasen kwagh ken mbamlu kposo kposo yô.
WANKWASE ugen ngu ken tar u Ghana iti na ér Rebecca, un kpa ngu Orshiada u Yehova, a gema makeranta na hingir un ijiir i pasen kwagh. Hanma shighe yô, ka a lu a ityakeda i pasen Bibilo ken ikpa na i makeranta. Ka vea due ahumbe yô, a ker igbenda i una pase mbayevmakeranta mbagenev kwagh yô. Kwagh ne na yô, Rebecca hii u henen Bibilo vea mbayev mba ken kelase na kpishi.
2 Ken tar u Madagascar di anmgbian ugen vea kwase na mba ve lu upania yô, ka ve zende i kuma ukilomita 25 nahan, ken oo gera gera ve yem ken agar a icaa sha er vea za pase ior loho u dedoo yô. Ka ve za hen Bibilo a ior kpishi mba ve lu a isharen yô sha ajiir shon.
3 Mbashiada mba ken tar u Paraguay kua mba ken ityar igen kposo kposo er 15 nahan zua ave er tso sha er vea fatyô u zan za pasen ior mba ve lu ken ifi u Paraguay man Paraná la loho u dedoo yô. Ka tso u una fatyô u tôôn iorov 12 nahan yô. Tso u ior vea fatyô u tsan shimi kpaa ne, ka a wase mbapasen loho u dedoo u Tartor mba tseen asema mban u pasen kwagh aren sha ajiir aa a luun er tso ne ngu ga yô ma ve fetyô u zan ga la.
4 Mbashiada mba ken Alaska ka ve zua a ian hen shighe u iceenyolough u pasen ior mba ka ve va u nengen ajiir la loho u dedoo. Hen shighe u iceenyolough la, ior ka ve mough ken ityar kposo kposo ve nyôr tso ve va hen ijiir ne sha u va nengen ajiir. Nahan Mbashiada mba hen ajiir ne ka ve tile sha ajiir a tso a hungwan ior la ve wa ityakeda shin akeke a tuur a tuur la, ken ijô kposo kposo ve ver hen a ajiir ne. Shi mba pasenkwagh mba ken Alaska mban ka ve nyôr girgi ve yem ken agar a icaa sha er vea za pase ior i Aleut man Athabascan man Tsimshian kua Tlingit loho u dedoo yô.
5 Anmgbian ugen ken kpentar u Texas, tar u Amerika mba yer iti na ér Larry, ngu a ijiir na i a pasen kwagh her yô, ka hen iyagh ki i nengen sha mbabeenyol, ki un kpaa a lu her la. Er Larry yange er aikyôr a zenden shin ikyekye i mbaawanev nahan kpa, yange a ker aan a pasen ior kwagh. Yange a pasen mbagenev loho u Tartor, kua ishimaverenkeghen i lu a mi ér ken tar u he yô, shi una va mough una zende la.—Yes. 35:5, 6.
6 Mbashiada mbagenev yange ve mough ken gar u Mandalay, tar u Myanmar ve nyôr tso ve er zende u kuman ayange atar nahan ve yem mkohol ken vegher tar ugen ken tar la. Er ve kegh a kegh iyol u pasen loho u dedoo yô, ve tôô ityakeda sha er vea pasen ior mbagenev shin tso loho u dedoo yô. Hanma kwa u tso ne yange una za tile hen geri shin hen an-jiir u ken agar yô, Mbashiada mban ve hungwa fele maa ve nyôr hen an-jiir shon shin hen an-geri la ve gba nan ior ityakeda. Shighe u vea yem u za pasen kwagh la, ior mbagenev ve va nyôr tso shon, nahan vea hiden yô, ve zua a “ior mba hev” mba vea pase ve loho u Tartor yô.
7. Ka sha nyi igbenda nahan mbacivir Yehova ve lu eren shiada sha kwagh u Tartor u Aôndo, man ka nyi i lu awashima ve?
7 Mbacivir Yehova sha tar cii mba “eren shiada sha kwagh u Tartor u Aôndo vighe vighe” er anmgbianev mba nomso man mbakasev mba se er kwagh ve ken akav kpuaa a se ter ken ijime la nahan. (Aer. 28:23) Ka ve pasen ior kwagh sha uya uya man sha godobi shi ve ngeren ve uwashika shi ve pasen kwagh sha telefon kpaa. Ka vea zaan mape sha mato shin vea zenden sha ajiir a ior ve memen shin a lu shighe u ve due ahumbe hen ijiir i tom kpaa, ve ker ian sha er vea pase mbagenev kwagh u Tartor u Aôndo yô. Alaghga igbenda ve i pasen kwagh ia kaha, kpa awashima ve yô ngu môm ka u pasen loho u dedoo ape ve zough a ior cii.—Mat. 10:11.
8, 9. (a) U fatyô u kaan wer gbenda u tom u pasen kwagh u Tartor u lu samber nyian la ka ivande sha ci u nyi? (b) Ka mpin u injaa u nyi a dugh, man se er nan ve se zua a mlumun sha mini?
8 U ngu môm ken Mbashiada mba Yehova mba ve lu pasen kwagh ken ityar i hemban 235 laa? Aluer ka nahan yô, we kpa u ngu wasen u eren tom u pasen ior loho u dedoo, u i lu eren tar sha won cii la, nahan saan we iyol! Tom u ior mba Yehova ve lu eren tar sha won cii ne ngu er ka ivande nahan. Mbashiada mba Yehova mba eren shiada sha kwagh u Tartor u Aôndo vighe vighe hen ior mba ken akuraior cii shin er ka se tagher a mbamtaver kposo kposo shi ashighe agen gomoti ka a cir tom wase shi i tôv se a ican nahan kpaa.
9 Kpa mpin u injaa u i doo u se time sha mi yô ka un ne, Er nan ve ka se tagher a mbamtaver kposo kposo shi Satan a lu nôngo kpoghuloo ér una yange tom wase u pasen kwagh ne kpa u lu zan hemen here? Cii man se na mlumun sha mpin la yô, a gba u se hide se time sha kwagh u yange za hemen sha ayange a mbaapostoli la. Kera ga je kpa, se Mbashiada mba Yehova mba sha ayange ne se mba zan a za hemen a tom u yange i hii u eren sha ayange la je yô.
Tom u Injaa
10. Yesu yange na uma na cii sha u eren nyi man ka nyi yange fa sha kwagh u tom nee?
10 Yesu Kristu u yange hii tiônnongo u Kristu la, yange na uma na cii sha u pasen loho u dedoo u Tartor u Aôndo, man lu tom u vesen u yange er shighe u lu shin tar je la. Shighe ugen la Yesu kaa ér: “Gba keng u me ôr loho u dedoo u Tartor u Aôndo ken agar agen kpaa, sha ci u ka kwagh u i tindim je la.” (Luka 4:43) Yesu yange fa er un lu hiin tom u una fatyô u eren tswen kuren ga yô. Shighe u shi kpuaa u Yesu una kpe la yange tsenga ôron ér a pase loho u Tartor la “hen akuraior cii.” (Mar. 13:10) Nahan kpa, lu u a er tom ne nena, man a lu unô vea er u?
“Za gema nen ior mba ken akuraior cii ve hingir mbahenen.”—Mateu 28:19
11. Ka tom u vesen u nyi Yesu yange na Mbahenen nava, man lu u a sue ve nena ve vea er tom shono?
11 Yesu yange kpen shi mba nderen un shin ku yô, a ande hen Mbahenen nav, a na ve tom u vesen u gba u vea er yô. A kaa a ve ér: “Za nen za gema nen ior mba ken akuraior cii ve hingir mbahenen, eren nen ve batisema ken iti i Ter man Wan man icighan jijingi. Shi tesen nen ve u kuran atindi a m we ne la cii. Nenge! Me luun a ven ayange ayange, zan zan shighe u mkur u tar ne.” (Mat. 28:19, 20) Kwagh u Yesu kaa ér “me luun a ven” la, tese ér una za hemen u suen Mbahenen nav ken tom u pasen kwagh shi geman ior hingir mbahenen la. Lu u a sue ve hange hange sha ci u Yesu vande ôron je ér ‘akuraior cii aa kôr ve ihyom,’ mbahenen mbara yange ve fa er Yesu tôndo zwa u suen ve sha gbenda ugen kpaa yô. (Mat. 24:9) Cii man Yesu a kôndo a yem sha yô, a kaa a ve ér icighan jijingi una va na ve tahav, nahan vea lu mba eren shiada sha kwagh na zan zan a ar “ken ajiir a hemban gban ica sha tar.”—Aer. 1:8.
12. Ka mbampin mba vesen mba nyi ve dugh, man ka a inja u se fa mbamlumun vev sha ci u nyi?
12 Kpa mbampin mba vesen mba i doo u se hen sha mi yô ka ve je ne, mbaapostoli mba Yesu kua mbahenen mbagen sha ayange a mbaapostoli la yange ve er tom u pasen kwagh la sha gbashima kpa? Mbakristu mba ve vese iyenge ga mban yange ve er shiada sha kwagh u Tartor u Aôndo vighe vighe shin er i lu tôvon ve a ican kpoghuloo nahan kpa? Mimi je Yehova yange sue ve shi icighan jijingi na kpa sue ve ken tom ve u geman ior hingir mbahenen laa? I na mlumun sha mba mpinmban man mbagen er mbara nahan ken takeda u Aerenakaa. Nahan gba hange hange u se fa mbamlumun mban. Sha ci u nyi? Yesu yange tôndo zwa ér tom u un hii la ua za hemen “zan zan shighe u mkur u tar ne.” Nahan gba u Mbakristu mba mimi cii vea er tom ne, kua se mba se lu ken shighe u mkur u tar ne kpaa. Kwagh ne na yô, gba hange hange u se hen kwagh u yiase i i nger ken takeda u Aerenakaa la.
Kwagh u I Ôr ken Takeda u Aerenakaa La
13, 14. (a) Ka an yange na nger takeda u Aerenakaa, man yange nan zua a akaa a nan nger la nena? (b) Ka nyi i nger ken takeda u Aerenakaa?
13 Ka an yange nan nger takeda u Aerenakaa? Ken takeda la yô, i ôr or u nan nger u ga, kpa kwagh u i hii ngeren ken takeda u Aerenakaa la, tese wang ér ka or u nan nger Ivangeli i Luka la nan nger takeda u Aerenakaa kpaa ye. (Luka 1:1-4; Aer. 1:1, 2) Hii sha ayange a tsuaa la je, i na jighjigh ér ka Luka ‘ortwer u doon ishima’ man orngeren yiase u fan kwagh la yange nger takeda u Aerenakaa ye. (Kol. 4:14) Akaa a i nger ken takeda ne hii sha shighe u Yesu kôndo yem sha ken inyom i 33 la, zan zan shighe u i wuhe apostoli Paulu ken Roma ken inyom i 61 la, kohol cii ka anyom 28. Ken takeda u Aerenakaa ne, Luka kera ngu ôron kwagh kaan ér “ve” ga, kpa ngu ôron ér “se”, nahan kwagh la tese ér akaa kpishi a Luka a nger ken Aerenakaa la, yange er sha ashe na. (Aer. 16:8-10; 20:5; 27:1) Er Luka yange a tôv sha kwagh tsema tsema cii ve a nger yô, adooga tsô yange una pine Paulu man Barnaba man Filibu kua mbagenev akaa agen vea ôr un cii ve una mase ngeren ye.
14 Ka nyi i nger ken takeda u Aerenakaa? Luka yange nger akaa a Yesu ôr shi er la ken mhii u Ivangeli na i Luka la. Nahan kpa, ken takeda u Aerenakaa di Luka ôr ka kwagh u mbadondon Yesu yange ve ôr shi ve er la. Sha nahan yô, takeda u Aerenakaa ôr ka kwagh u ior mba yange ve er ityom i vesen shin er ior mbagenev nenge ér ‘ve hen makeranta ga shi ve lu ior mba sha kwarkyaa ga nahan kpaa.’ (Aer. 4:13) Takeda u Luka nger sha iwasen i icighan jijingi u Aôndo ne, u wase se u fan er yange i ver tiônnongo u Kristu shi vese yô. Takeda u Aerenakaa la, tese er Mbakristu mba sha ayange a tsuaa la pasen kwagh yô, man igbenda i ve pasen kwagh a mi la kua aeren a ve cii kpaa. (Aer. 4:31; 5:42) Takeda ne pasen er icighan jijingi ka a wase u samber a loho u dedoo yô. (Aer. 8:29, 39, 40; 13:1-3; 16:6; 18:24, 25) Er ityakeda i Bibilo igen kpa i lu nahan, takeda u Aerenakaa la kpa sue itinekwagh i Bibilo i i tese er Tartor u Kristu ua tsegha iti i Aôndo la, shi u tese er mbahenen mba Yesu yange ve pase loho u dedoo u Tartor shin er ior kpishi hendan a ve nahan kpaa.—Aer. 8:12; 19:8; 28:30, 31.
15. Aluer se time ken takeda u Aerenakaa yô, kwagh la una wase se sha nyi igbenda?
15 Sha mimi yô, aluer se time ken takeda u Aerenakaa ne yô, a saan se iyol shi jighjigh u nan wase kpa una taver! Aluer se hen sha gbenda u mbahenen mba Yesu mba tseen asema la pasen kwagh vangertiôr la yô, kwagh la una wase se se seer wuese iniôngon ve la shi kwagh ne una mgbegha se u lun a jighjigh u nan u anmgbianev mba nomso man mbakasev mba sha ayange a tsuaa la kpa lu a mi la. Shi kwagh ne una hemba wasen se u eren tom u i ne se ér, se ‘za gema ne ior ve hingir mbahenen’ la kuren u doo doo. I gber takeda ne ér u wase u u henen kwagh u takeda u Aerenakaa ne tsembelee.
Kwagh u Henen Bibilo a Mi u Una Wase Se Yô
16. Awashima u takeda ne ngu ker igbenda itiar nena?
16 Awashima u takeda ne jighilii yô ka nyi? Awashima u takeda ne ngu ker igbenda itiar (1) ka u wasen se u seer lun a jighjigh u nan ser Yehova ngu suen se ken tom u pasen kwagh u Tartor shi geman ior ve hingir mbahenen ne sha ikyev i icighan jijingi na man (2) u wasen se u henen kwagh u mbadondon Kristu mba sha ayange a mbaapostoli la, nahan seer lun a gbashima sha tom u pasen kwagh ne man (3) u wasen se u seer nan nongo u Yehova jighjigh shi nan mba ve lu hemen ken tom u pasen kwagh shi hemen ken atôônanongo la icivir.
17, 18. Akaa a i nger ken takeda ne la i ver a vough vough nena, man ka akaa agen a nyi kpa aa wase u shighe u u lu henen Bibilo sha tseeneke wou we?
17 Akaa a i nger ken takeda ne la, i ver a vough vough nena? Aluer u nenge yô, i pav takeda ne ker avegher a anigheni, hanma vegher yô, i dugh mtom ma ken takeda u Aerenakaa la i lam sha mi. Awashima u mtom ma ma dondo la di ka u hiden pasen hanma ivur i ken takeda u Aerenakaa ga, kpa ka u wasen se u henen kwagh ken akaa a yange er a i ôr ken takeda u Bibilo ne la shi wasen se u fan igbenda i se dondo akaa a se hen la ken uma wase yô. Hanma ityough yô, ki a mkaanem ma hiin ma ma pase semakwagh u i lam sha mi ken ityough ki shon yô, kua vegher u ityough ki takeda u Aerenakaa u i time sha mi ken ityough ki shon la.
18 Akaa agen kpa nga ken takeda ne a aa wase u shighe u u lu henen Bibilo sha tseeneke wou yô. Shi ufoto mba i kpera ken takeda ne la vea wase u u nengen a akaa a i er ken takeda u Aerenakaa la ken ishima. Mtom ma takeda ne kpishi ma a ungeren mbakiriki mba ve seer tan se iwanger sha akaa agen yô. Ngeren mbakiriki mban seer ôron se kwagh u uma u ior mba se fatyô u dondon ikyav i jighjigh ve u nan yô. Ngeren mbakiriki mbara seer tan iwanger sha kwagh u ajiir kua akaa a yange er yô, kua aeren a ityôô man sha kwagh u ior mbagen mba i ter ve ken takeda u Aerenakaa la yô.
Pasen kwagh hen haregh wou u pasen kwagh la sha gbashima, fa wer shighe bee
19. Ka mbampin mba nyi i doo u se pinen iyol yase sha ashighe ashighe?
19 Takeda ne ua wase u u henen sha gbenda u u lu eren Yehova tom la sha mimi. Doo u ashighe agen u tôô shighe u hen sha akaa a hembe gban we kwagh ken uma la zulee kua gbenda u u nengen tom wase u Mbakristu ne kpaa. (2 Kor. 13:5) Pine iyol you wer: ‘Tom u pasen kwagh ne hemba gban mo kwagh hegen er shighe u m er batisema la nahan kpa? (1 Kor. 7:29-31) M ngu pasen loho u dedoo a vangertiôr man sha gbashima kpa? (1 Tes. 1:5, 6) M ngu eren tom u pasen kwagh shi geman ior hingir mbahenen ne kpoghuloo kpa?’—Kol. 3:23.
20, 21. Er nan ve tom u i ne se la i lu tom u eren torough torough yumu, ma gba u se kange ishima u eren nyi?
20 Doo u hanma shighe yô, se umbur ser i na se tom u injaa, ka tom u pasen kwagh shi geman mbahenen. Hanma iyange i sev mbu av yô, gba u se hemba eren tom la torough torough cii. Shi cuku tsô a va time tar ne. Sha nahan yô, uma u ior ngu sha zongo sha ci u gba u vea ungwa kwagh u vea er ve vea va war Armagedon yô. Se fa iyenge i mba ve lu a ishima i mimi i zuan a uma u tsôron mba ve lu a ungwa loho wase ga la ga. (Aer. 13:48) Nahan kpa, ka tom wase u wasen ambaaior la cii ve shighe una va kar ye.—1 Tim. 4:16.
21 Nahan yô, gba hange hange u se dondo ikyav i mbapasenkwagh sha gbashima mba sha ayange a mbaapostoli la. Yô, er u lu henen takeda ne yô, kwagh la a mgbegha u u pasen kwagh sha gbashima man a vangertiôr kpaa. Shi kwagh la a wase u seer kangen ishima u zan hemen u “eren shiada sha kwagh u Tartor u Aôndo vighe vighe.”—Aer. 28:23.
