UUMBUR er yange hii ve ortyom u Aôndo ugen hingir Satan Diabolo kpa?— Lu isharen i lu a mi, lu tômon ér ma i civir un la yange i na ve, gema ijime a Aôndo, hingir u hendan kwagh a Na ye. Mbatyomov mbagen kpa yange ve dondo Satana?— Een, yange ve dondo un. Bibilo yila ve ér ‘mbatyomov mba Satan,’ shi mba yer ve kpaa ér azôv.—Mpase 12:9.

Mbatyomov mba bov shin azôv ne, a na Aôndo jighjigh kpa?— Bibilo kaa ér, ‘ujijingi mba bov na jighjigh ér Aôndo ngu.’ (Yakobu 2:19) Kpa hegen yô mba a mciem iyol. Ityôkyaa yô, ve fa ér Aôndo una tsaha ve sha akaabo a ve er la. Kanyi akaa a bo ve ere?

Bibilo kaa ér mbatyomov mban yange ve undu ya ve u sha u a lu ijiir ve jim la, ve va shin tar, ve va hingir ior. Yange ve er nahan sha ci u ve soo ér vea va yav a kasev mba doon­ashe shin tar. (Genese 6:1, 2; Yuda 6) Kanyi ú fe sha kwagh u yaven a kwase?

U yaven a kwase la, inja na yô ka shighe u nomsoor man kwase  ka vea lu imôngo, vea hingir ikyooso ikyooso sha gbenda u vesen yô. Ka vea lu nahan shighe a̱ karen yô, wan maa a hii u vesen ken iyav mbu ngô la. Kpa u mbatyomov ve̱ yav a kasev yô, ka kwaghbo. Ka nomsoor u nan vôso kwase tseegh Aôndo a soo ér nana̱ yav a kwase shon ye. Sha ci u aluer kwagh ngu nahan man ve va mar wan yô, nom man kwase la vea fatyô u nengen sha wan la.

Yange mbatyomov mban mba gem ayol a ve mba hingir er uumace nahan, mba yaven a kasev shin tar mba maren ônov yô, ônov mbara vese hingir akôraior. Ônov mbara wa tswam kpen kpen, shi ve vihin ior ayol kpaa. Nahan Aôndo maa va a zege mngerem ma deemee sha u una tim akôraior la kua aferaior cii kera yô. Kpa a kaa ér Noa a̱ gba zege tso sha er una yima asande a ior a yange lu eren kwagh u sha mi yô. Ortesen Uhemban kaa ér kwagh u yange er sha shighe u Mngerem ma Deemee la ka kwagh u í doo u se umbur keng yô.—Genese 6:3, 4, 13, 14; Luka 17:26, 27.

Ú fa kwagh u yange er mbatyomov mba bov mbara shighe u Mngerem ma Deemee mara ma va la kpa?— Yange ve gema ve hingir ujijingi, ve hide ve kôndo ve yem sha. Kpa ve kera za hemen u lun mbatyomov  mba Aôndo her ga, nahan ve ­hingir mbatyomov mba Satan, shin azôv. Kpa ônov vev mba yange ve mar, ve lu akôraior la di yô, kanyi yange i̱ er ve?— Yange Mngerem ma Deemee mara tim ve. Shi kape ior mbagenev mba yange ve ungwa imo i Aôndo ga la kpa yange ma tim ve cica je la.

Hii shighe u Mngerem ma Deemee yange ma va la zan zan hegen, Aôndo ngu a̱ de ér azôv ne a̱ hide a̱ hingir uumace ga. Kpa, shin er se yô se nengen a azôv ga nahan kpa, ka a zer nôngon ér aa mer ior ve̱ er akaabo. Mba hemban van a va a mbamzeyol cii. Ityôkyaa yô, í zenda ve sha, i gbihi ve shin tar.

Ú fa er i hii ve se fatyô u nengen a azôv ga kpa?— Ka sha ci u ve mba ujijingi. Kpa se fa dedoo ser nga jim. Bibilo kaa ér Satan ngu ‘tsughun ior shin tar cii,’ shi azôv a na ne nga wasen un u tsughun ior.—Mpase 12:9, 12.

Diabolo man azôv na vea fatyô u tsumen a vese, shin tsughun se kpa?— Een, aluer se mba tsevaa ga yô, vea fatyô u meen se. Kpa ka u se lu a mciem iyol ga. Ortesen Uhemban yange kaa ér: ‘Diabolo ngu a kwagh u eren Mo ga.’ Aluer se kporom hen Aôndo yô, una yima se sha ikyev i Diabolo man azôv na la.—Yohane 14:30.

Doo u se fa akaa a azôv aa mee se ér se̱ er la. Nahan hen ase sha kwagh ne yôô. Ka akaabo a nyi nahan yange azôv er zum u yange a va shin tar laa?— Cii man Mngerem ma Deemee mara ma mase van yô, ve yav a kasev, man doo u mbatyomov mba shaav vea er imba kwagh ne ga. Nyian kpaa ior ka vea venda u kuran tindi u Aôndo a we sha kwagh u nomsoor yaven a kwase la yô, ka i doo azôv kpen kpen. De me pine ú ase yôô, Ka unô ior tseegh i doo u vea yav a ayolave?— Ú kaa vough, saa nom vea kwase u nan tseegh.

Ainge mbayevnomso mbagenev ka ve yaven a mbayevkasev, kpa doo u vea eren nahan ga, ka kwaghbo. Bibilo yila ilyeghegh ki ken myer ki nomsoor la sha iti ér “ake,” shi i̱ tese ér ka Aôndo a gbe alegh a hen ikyum a nomsoor man kwase la ye. (Duteronomi 23:1) Yehova gba  alegh a iyolough ne sha awashima u injaa ér i̱ lu nom vea kwase u nan tseegh ve̱ zua a iember sha á ye. Ior ka vea er kwagh u Yehova á te icin ér i̱ de eren ga la yô, ka i doo azôv kpen kpen. Ikyav i tesen yô, wanyenomso ka nana̱ numben a ilyeghegh ki wanyekwase ki hen ikyum, shin wanyekwase ka nana̱ numben a ilyeghegh ki wanyenomso ki hen ikyum nahan, ka i doo azôv je i zua ga. Kpa se soo ser se er kwagh i̱ doo azôv ga, shin ka nahan ga?

Shi kwagh ugen kpa ngu u a doo azôv kpa a gem a doo Yehova ga yô. Ú fa kwagh shon kpa?— Ka ipila i eren. (Pasalmi 11:5) Inja i ipila yô, ka shighe u ior ka ve er kwagh a mbagenev sha tswam shi ve vihi ior iyol la. Umbur wer, ka kwagh u akôraior á yange azôv mar tsuaa tsuaa la yange eren a ior je la.

Shi azôv nga a soo u anger ior kpaa. Ashighe agen ka á er akaa ér ior ve̱ hen ér mba ior mba ve vande kpen kera la. Ashighe agen je yô, ka á kav akenge a ior mba ve kpe la kpaa. Kape azôv ka a er ve, a tsugh ior kpishi, ve na  jighjigh ér mbakpenev mba uma her, shi vea fatyô u lamen a mba umav je la. Een, azôv ka a na ior kpishi ve na jighjigh ér mbakuv mba.

Nahan gba u se lu tsevaa sha er Satan man azôv na vea mee se, vea tsugh se ga yô. Bibilo ta se icin ér: ‘Satan ka a nôngo ér una gema iyol na una hingir er ka ortyom u dedoo nahan, shi mbatyomov nav kpaa kape ka ve gema ayol a ve vough je la.’ (2 Mbakorinte 11:14, 15) Kpa sha mimi yô, azôv ka mbaaferev. De se nenge ase er alaghga vea mee se ér se kpa se̱ hingir er ve nahan yô.

Ka hanma ijiir jighilii ior ka ve hen kwagh u ipila i eren man u yaven a kwase u ve vese ga la man kwagh u ujijingi kua kwagh u mbakuv kpaa?— Ka sha u nengen akaa a i tesen sha televishen la man usenema man u kaven agbilin a uôn ken makeranta man ujende mbabov mbagen kpaa gaa? Aluer se mba eren ambaakaa ne yô, aa kporom a vese hen Aôndo shin aa kporom a vese hen Diabolo man azôv na? Ú kaa we nyi?

Ú hen wer ka an nan soo ér se̱ ungwan agbilinakaa shi se̱ nengen abumeakaa?— Een, ka Satan man azôv na. Nahan kanyi i doo u mo man we cii se ere?— Doo u se ôron ityakerada i injaa i ia wase se u civir Yehova yô, shi se ungwan akaa a injaa shi se nengen akaa a injaa kpaa. Ú fatyô u teren akaa a injaa shon agen a se fatyô u eren la kpa?

Aluer se mba eren akaa a dedoo yô, ma ityôkyaa ngi i se cia azôv ga. Yesu ngu a agee hemba azôv, shi nga cie un kpaa. Kwagen la, azôv ngor ikyenge kaa a Yesu ér: “U va sha u va timin see?” (Marku 1:24) Shighe a va kuma u Yesu una tim Satan man azôv na cii kera nahan, a saan se iyol gaa?— Kpa hegen yô, se mba a vangertiôr ser, aluer se za hemen u lun ikyua a Yesu man Ter na u sha la yô, Yesu una kura se.