ITYOUGH 13
Ior Mba Ve Hingir Mbahenen Mba Yesu La
KA AN nan lu wanakiriki u Aôndo u hemban cii u i gbe je nan lu sha wono?— Ú na mlumun shami vough, ka Yesu Kristu. Ú hen wer se fatyô u lun er un nahan kpa?— Bibilo kaa ér, á ver se ikyav i se dondo yô. Shi á lôhô se ér se̱ lu mbahenen nav.
U or lun orhenen u Yesu la, ú fa inja na kpa?— Akaa nga ken u lun orhenen u Yesu la kpishi. Hiihii yô, gba u se hen kwagh sha ikyev na. Kpa ka cii la ga. Shi gba u se na kwaghôron na jighjigh. Aluer se er nahan yô, se lu eren kwagh u á kaa ér se̱ er la.
Ior kpishi ka ve kaa ér ve na Yesu jighjigh. Ú hen wer ka ve cii ve lu mbahenen nav mimi yee?— Ei, kpishi ken a ve mba ga. Alaghga vea zaan adua je. Kpa ve kpishi mba tem mba henen sha u vea fa kwagh u Yesu yange tese la ga. Sha mimi yô, ka mba ve dondon ikyav i Yesu la tseegh ve lu mbahenen nav ye.
De se ôr ase kwagh u ior mba yange ve lu mbahenen mba Yesu shighe u lu orumace shin tar la. Filibu yange lu môm ken mba hiihii mba ve hingir mbahenen yô. Filibu yem za yila ijende na Natanael (u i yer un kpaa ér Bartolomeu la), ka un je ú nenge á tem shin itine kon heen ne. Ve a Natanael hen Yesu yô, Yesu kaa ér: ‘Nenge, or u Iserael u icugh i lu ken a na ga ne ngun heen ne.’ Kpiligh Natanael iyol, tsô á pine ér: “Ka han U feme?”
Yesu gema kaa ér: “Er Filibu a lu a yila u ga je, tsô M nenge a we, er u lu hen itine i tur la.” Kpiligh Yohane 1:49.
Natanael iyol kpishi er Yesu á fe ape un lu la jighilii yô, tsô á kaa ér: “U ngu Wan u Aôndo, U ngu tor u Iserael.”—Yange mbagenev hingir mbahenen mba Yesu iyange kar i môm cii ve, Filibu kua Natanael va mase hingir mbahenen nav ye. Mban ne lu Anderia vea anngô na u vesen Peteru, kua Yohane, shi alaghga Yakobu kpa lu môm ken mbahenen nav mba hiihii mbara. (Yohane 1:35-51) Ica i gbe ga yô, ve mba unyiin mban cii ve hide ve yem sha tom ve u kôron ishu. Iyange igen sev mbu aven yô, Yesu lu zenden hen kpe u Zegemnger u Galilia la, tsô á nenge Peteru vea Anderia ve lu haan kper u kôron ishu shin zegemnger. Yesu maa ta ikyenge yila ve ér: “Va, dondon nen sha a Mo.”
Yesu karen heela yemen ken hemen yô, á za nenge a Yakobu man Yohane. Ve lu shin tso vea ter ve, ve lu sôron ukper vev. Yesu yila ve Mateu 4:18-22.
ér ve kpa ve̱ dondo sha a na. Luun er yange a lu we Yesu una yer nahan, yange ma ú er nena? Yange ma ú dondo sha a na fese kpa?— Ior mban yange ve fa or u Yesu a lu yô. Yange ve fa je ér ka Aôndo a tindi un ye. Nahan ve undu ishu ve i kôron, ve dondo sha a na fese je.—Er ior mban va hingir mbadondon mba Yesu yô, ngun tese ér hanma shighe cii yange ve eren kwagh u shami he?— Ei. Alaghga ú umbur er yange ior mban gba anyiman ayol a ve sha ikyaa i or u nan hembe mbagenev yô. Kpa yange ve ungwa imo i Yesu nahan ve soo u geman aeren a ve la. Aluer se kpa se soo u geman aeren a ase yô, se fatyô u lun mbahenen mba Yesu.
Yesu yange lôhô ior anza kposo kposo ér ve̱ va lu mbahenen nav. Kwagen la gum ornyar ugen va pine Yesu kwagh u una er ve, una zua a uma u tsôron yô. Er ornyar la kaa wener hii iyev na je un kor atindi a Aôndo zan zan yô, Yesu kaa a na ér: “Va dondo sha a Mo.” Ú fa kwagh u yange or shon er kpa?
Kpa er or ne va fe ér u lun orhenen u Yesu hemba kan kwagh u vesen a u lun ornyar tseegh la yô, kwagh ne vihi un kpishi je. A kan shio u hingir orhenen u Yesu sha ci u inyaregh nagh hemba doon un ishima a Aôndo.—Luka 18:18-25.
Er Yesu pase kwagh war kuman inyom i môm man tiôn nahan yô, á tsua mbahenen nav mbagen 12 ér ve̱ lu mbaapostoli. Mbaapostoli lu ior mba yange á tindi ve, ve za er tom u injaa yô. Ú fa ati ve kpa?— De se hen ati ve se fa. Ufoto vev mban heen ne, nenge wea fatyô u yilan ati ve yô. Nôngo u yilan ati ve ken ityou.
Shighe karen yô, môm ken mbaapostoli mba 12 mbara hingir iferor. Lu Yuda u Isekarioti. Ica i gbe ga yô, i tsua orhenen ugen ér a̱ lu apostoli. Ú fa iti na kpa?— Yange i yilan un ér Matia. Shighe ze deghôô yô, Paulu man Barnaba kpa ve va hingir mbaapostoli, kpa ve lu nongo a mba 12 mbara ga.—Aerenakaa 1:23-26; 14:14.
Ityough ki sha 1 ken takerada ne nahan, kwagh u mbayev mbakiriki yange doo Yesu ishima kpishi. Er nan ve kwagh ve doo un yum nahana?— Ka sha ci u a fa wener, ve kpa vea va hingir mbahenen nav. Sha mimi yô, mbayev vea fatyô u ôron kwagh sha hanma shighe cii sha gbenda u ua na mbaganden vea kegh ato a ve, shi vea soo u henen kwagh u Ortesen Uhemban la seer yô.
Er se vande henen kenShi kasev kpa kpishi yange ve hingir mbahenen mba Yesu. Mbagenev yange ve zenden vea na zum u una za ken agar agenegh sha u za pasen kwagh ker yô. Lu Maria Magedalena man Yohana man Susana yange ve zenden vea na ye. Alaghga yange vea eren un Luka 8:1-3.
kwaghyan shi vea kiren un akondo kpaa.—Ú soo u lun orhenen u Yesu kpa?— Umbur wer, u se kaan sha zwa ser se kpa se mba mbahenen nav la tseegh tsô, una na se lu mbahenen nav je ga. Ka er se tese hanma ijiir i se lu her cii ser se mba mbahenen nav, á kera lu shighe u se ze mbamkombo mba Mbakristu la tseegh ga la ve, se lu mbahenen nav sha mimi ye. Ú hen sha ajiir a i doo u se lu ve, se tese ser se mba mbahenen mba Yesu kpa?
Doo u se eren kwagh ne hen ya. Ijiir igen yô ka ken makeranta. Kwagh u i doo u una hungur we ga, mo kpa una hungur mo ga yô, ka un ne: Aluer ka u se lu orhenen u Yesu u mimi yô, saa se eren kwagh vough er un kpa yange eren nahan hen hanma ijiir i se lu cii kua sha hanma shighe kpaa.
Se ôr ase kwagh u Bibilo i̱ ôr sha kwagh u mbahenen mba Yesu la imôngo, er í nger ken Mateu 28:19, 20; Luka 6:13-16; Yohane 8:31, 32 man 1 Peteru 2:21 nahan.