1-3. (a) Yange er nan ve kwaghbo penda ishigh van sha ior mba hen ya u Abigail? (b) Ka nyi se̱ hen hen kwase u fa kwagh yum nee?

ABIGAIL nenge a gumor ugen nyian ashe ikyôr. Lu kunden ikyarikyase iyol man lu ikyaa je. Kwaghbo nangem ashe, gadia mbautyaav 400 lu van sha gbenda, a awashima u va wuan nomso mba hen ya u Nabal, u lu nom u Abigail la cica cii. Sha ci u nyi?

² Lu Nabal hii iyongo ye. A er kwagh a ior mbagenev sha tswam man sha ilyahan, man lu inja na je. Kpa kwa ne yô, Nabal kpera imange, gadia a laha kurutya u mbautyaav nav fa ityav shi soo un kpishi, ungwan un yô. Lu hen shighe ne, wanakiriki u Nabal ugen, u̱ alaghga kuran un ilev yô, va hen Abigail ye. A na jighjigh ér Abigail una er mhen u waren ve cii. Kpa kwase môm di nahan una er ikyumutya nyi?

³ De se vande tôvon nen sha kwagh u kwase u fa kwagh yum ne. Ka an yange nan lu Abigail? Iyongo ne yange i hii nena? Man jighjigh u nan na la tese se nyi?

4. Nabal lu nyi oro?

⁴ Abigail yange kuma vea Nabal ga cii. Abigail lu kwase jim jim, kpa nom na Nabal gema lan kwagh je hundu sen. Inyaregh yô, Nabal lu a mi. Nahan nengen ér un ngu or u injaa kpen kpen, kpa mbagenev gema nengen un nena? Taver kpishi u zuan a orgen u Bibilo i puu nan er Nabal nahan yô. Man inja i iti na i Nabal la ér, “ibumegh.” Kpa iti la lu iti na i mar shin lu di iti-iyongo i ior ii un sha ci u inja na laa? Yange a̱ lu iti-mar na shin iti-iyongo kpa, kwagh u se fe yô, iti ne kôr un. Nabal “wa tswam kpishi, aeren a na doo ga.” Lu or u nzughul a ior shi hunden msôrom, nahan ior cian un shi soo kwagh na ga.—1 Sam. 25:2, 3, 17, 21, 25.

5, 6. (a) U hen wer ka aeren a hemban doon a nyi Abigail lu a mini? (b) Alaghga lu nyi i na ve Abigail vôso Nabal, gbilinor ngula nahana?

 ⁵ Abigail gema lu inja kposo. Inja i iti na ér, “Terem Er Kwagh u Nan Un Msaanyol.” Uter kpishi ka vea mar wan u kwase nana doo ashe yô, i saan ve iyol, kpa uter mba fan kwagh yô, ka inja i dedoo i wan ve la i hembe nan ve msaanyol ye. Ashighe kpishi ior ka vea doo ashe nahan, mba fe lun a aeren a dedoo er, mkav man kwaghfan man ishimataver shin jighjigh nahan ga. Kpa Abigail lu nahan ga. Bibilo kaa ér lu kwase u fan kwagh mimi, doo ashe kpaa.—Ôr 1 Samuel 25:3.

⁶ Alaghga a taver mbagenev nyian er yange hii ve gumkwase u lun a mkav ngula nahan hingir u vôson imba gbilinor ngula yô. Umbur wer, sha ayange a tsuaa la, lu mbamaren naan ônov vev noov shin kasev ye. Yange a̱ lu mbamaren vea tese wan ve nom shin kwase u nana vôso ga kpa, i gba u vea na nan ian ve nana za hemen ye. Mbamaren mba Abigail yange ve lumun ivaa ne shin ve na Nabal wan ve sha ci u lu a kwagh ave shi lu shagbaor yumuu? Lu ibanave i na ve, ve er kwagh nahan ye shinii? Se fa jighilii ga kpa, kwagh u se fe yô, inyaregh ki Nabal kira cii kpa wase un u lun nom u ikyoo ga.

7. (a) Nyian ne aluer mbamaren soo ér vea tese ônov u lun a mnenge u vough sha kwagh u ivesegh yô, doo u vea er nyi ga? (b) Abigail kange ishima u eren nyi?

⁷ Mbamaren mba fan kwagh ka ve tese ônov vev u lun a mnenge u vough sha kwagh u ivesegh. Mba kighir ônov vev mba ne ornyar ga, shi mba kighir ve ér ve hii ishiôr iyev, shighe u ve lu a kuma u eren akaa a mbaganden ve eren ga la ga. (1 Kor. 7:36) Nahan kpa, shighe yange kar u Abigail una hen sha akaa ne. A̱ lu nyi je yange i na ve vôso Nabal kpa, a kange ishima ér una za hemen u nôngon a ivese na la.

8. Lu an Nabal laha nanaa, man er nan ve u nenge wer kwagh u er la lu kwaghbo u kiriki ga?

⁸ Nabal yange er kwagh u seer Abigail ican. Or u laha la, lu ityagheror Davidi. Davidi lu wanakiriki u Yehova u jighjigh, u profeti Samuel shighe un mkurem sha u tesen ér Aôndo tsua un ér a̱ va tema tor sha ityough ki Saulu yô. (1 Sam. 16:1, 2, 11-13) Davidi lu ken taaikyôngo vea mbautyaav nav iorov 600, mba ve luun a na hanma shighe la, gadia lu yevese Tor Saulu u kôr un ihyom shi soo u wuan un kpaa la.

9, 10. (a) Davidi man ior nav lu nôngon a uma nena? (b) Hii nan ve i doo u Nabal yange ma tese iwuese sha kwagh u Davidi man ior nav lu eren laa? (Nenge ngeren u shin kpe u sha ikyumihiange i sha 10 la.)

⁹ Nabal lu ken gar u Maon, kpa gema eren tom ken gar u Karmel,  ikyua a Maon, man a̱ shi nan kpa, lu a inya ken Karmel * Agar ne lu a agungu a lun shough shough, aa iyôngo yaan toho her yô, man Nabal gema lu a iyôngo 3,000. Inya lu kpishi hen ningir la i ior kaha i ga yô. Zege taaikyôngo u Paran gema lu vegher u ken imbusutariyan. Vegher u sha ityoughkitaregh di gbenda lu u zan shin Zegemnger u Bar la. Gbenda ne kar ken taaikyôngo u lun a apev man ubar. Lu hen ningirtar ne Davidi man ior nav lu nôngon a uma, keren kwagh u vea ya shi wan ishima a atsan atô kposo kposo ye. Er ve lu hen ijiir ne yô, ve zuan a agumaior a yange shiren shagbaor Nabal la hanma shighe.

¹⁰ Mbautyaav mba Davidi mba ve wa hwev ga ne er a mbakuranilev mbara nena? Yange vea soo yô, ma ve lu iin iyôngo la kure kure, kpa ve er nahan ga. Ve gema ve lu nengen a nenge sha iyôngo i Nabal kua mbashiren un mbara, ve lu ve er ka gilgar nahan. (Ôr 1 Samuel 25:15, 16.) Iyôngo man mbakuran i yange ve tagher a akaabo kpishi. Inyamkyume de ishar, shi ijiir la lu ikyua a ikighirtar i Iserael i ken imbusutariyan la, nahan lu ijiir i mbanumungbenda mba ken akuraior agen ngohol ior akaa sha igyosugh hanma shighe yô. *

11, 12. (a) Davidi yange er kwagh sha kwaghfan man sha icivir zum u tindi ior hen Nabal la nena? (b) Gbenda u Nabal lam a ior mba Davidi la lu shami ga nena?

¹¹ Yange a lu kwagh u ican kpishi u koson nomsombaiorov mba Davidi mba ve lu ken deserti ne. Nahan iyange igen yô, Davidi tindi mbayev pue hen Nabal sha u ve za pine un iwasen. Davidi tindi ve sha shighe u dedoo. Lu sha iyange i ember, sha shighe u tôndon iyôngo aive, man shighe ne lu shighe u ior naan mbagenev akaa shi eren uiniongo yô. Davidi shi pine iwasen ne sha icivir je, shi tindi a ishughun kpaa. A kaa ér un ngu “wan” u Nabal je kpaa, alaghga ôr nahan sha u nan un icivir, sha ci u Nabal lu tamen a na ica je. Nahan Nabal er nena?—1 Sam. 25:5-8.

¹² Ishima vihi un kpishi! Gumor u se er kwagh na ken mhii u ityough kin la, ôr Abigail kwagh u za hemen la nahan ér, Nabal “nyoon ishima a ôr kwagh a ve caver caver.” Nabal, u wa bo kpishi ne, gba zôhôn genger genger ér una fatyô u tôôn bredi na man mngerem nam kua inyam na i un senge la nan ve ga. Tsô a gba nahan Davidi tar ér ngu ma kwagh ga, ngu er kpan u nan yevese ter u nan nahan. Alaghga mnenge u Nabal la lu kwagh môm a mnenge u Saulu, u kôr Davidi ihyom tsung la. Un man Saulu cii ve lu a mnenge u  Yehova ga. Davidi doo Aôndo ishima, nahan sha ishigh ki Aôndo yô, Davidi lu kpan u hembanato ga, kpa lu tor u Iserael u ken hemen.—1 Sam. 25:10, 11, 14.

13. (a) Zum u Nabal laha Davidi la, Davidi wa ishima u eren nyi? (b) Kwagh u i er ken Yakobu 1:20 la tese se nyi sha kwagh u Davidi wa ishima u eren laa?

¹³ Zum u mbayev mba Davidi tindi ve mbara va ôr un imo i Nabal yô, ishima gba un awambe. Tsô a na wada ér, “Hanma or nana̱ kange sanker u nan iwenge.” Davidi kpaa kange sanker na iwenge maa mough vea mbautyaav nav iorov 400 sha u za tan num sha ya u Nabal. A bum ér una tim nomsombaiorov mba hen ya u Nabal cica cii. (1 Sam. 25:12, 13, 21, 22) Davidi vihi ishima lu sha ityôkyaa je, nahan kpa gbenda u gema lu tesen ishimavihin na ne lu u shami ga. Bibilo kaa ér: “Iyugh i or yô, ngi ve a perapera sha ishigh ki Aôndo ga.” (Yak. 1:20) Kpa, Abigail una gema a yima ya na nena?

14. (a) Abigail yange hii eren nyi sha u tesen ér un kegh iyol u sôron zayol u Nabal za kpera la? (b) Mlu u Abigail lu inja kposo a Nabal la tese se nyi? (Nenge ngeren u shin kpe la kpaa.)

¹⁴ Se vande nengen er Abigail hii u keren gbenda u sôron mzeyol u lu inya ne yô. Yange kegh ato, kpa nom na Nabal yô keghen ato a or ga. Nahan wanakiriki ve la nenge a ityôkyaa i lamen a na ga, gadia a kaa ér: “Ka gbilinor je, gande u á ôr kwagh a na.” * (1 Sam. 25:17) Kwagh er vihi yô, Nabal nengen ér un ngu shagbaor, nahan soon u keghen ato a or ga. Nyian kpa, mbamoron iyol de ishar. Nahan kpa, gumor la fa er Abigail lu inja kposo yô, alaghga lu nahan ve va kohol un a mzeyol ne ye.

15, 16. (a) Abigail yange tese ér un ngu er kwase u injaa u i er kwagh na ken takerada u Anzaakaa la nena? (b) Ieren i Abigail ne tese ér lu hendan a hendan kwagh a nom na ga sha ci nyi?

¹⁵ Abigail hen sha kwagh ne shi er kwagh sha mi fese je. Bibilo kaa ér, “Tsô Abigail tôô ikpenbredi deri uhar fefa.” Avur a Bibilo a a er se kwagh u ya u Nabal ne pase kwa inyiin ér Abigail er kwagh “fefa.” Yange tôô kwaghyan kpishi sha ci u Davidi man ior nav. Kwaghyan ne lu ikpenbredi man wain man iyôngo man alakema u kaan man atam a wain a ombor kua azen a atam a tur kpaa. Sha mimi yô, Abigail fa akaa aa á lu a mi hen ya yô, shi lu kwaseya jim jim, vough er kwase u injaa u yange i va pase kwagh na ken takerada u Anzaakaa la nahan. (Anz. 31:10-31) A na mbayev nav mbagenev  akaayan ne ér ve hemen, un gema lu van ve ijime. Bibilo kaa ér, “Kpa a kaa nom na Nabal kwagh môm ga.”—1 Sam. 25:18, 19.

¹⁶ Kwagh ne tese ér Abigail taver orya na ityough shinii? Mayange ga. Umbur wer, Nabal yange nzughul a wanakiriki u Yehova u i shighe un mkurem la, man lu u alaghga kwagh ne una va a ku sha ior mba ishôôgh mba hen ya na kpishi. Abigail yange una tem a tema yô, ma ya ibo er nom na nahan shinii? Sha ikyaa ne yô, yange gba u una hemba wan Aôndo ikyo a nom na.

17, 18. Abigail za hen Davidi nena, man yange ôr a Davidi ér nyi, man kwaghôron na la lu u kundunyol shi kôron ken ishima sha ci u nyi?

¹⁷ Abigail za ica ga tsô maa ya gaduga a Davidi kua ior nav mbara. Tsô shi a er kwagh fefa; a hungwa sha jaki fese, maa a gure sha ishigh ki Davidi. (1 Sam. 25:20, 23) A gba mi ôron kwagh a Davidi a ishima na cii, zamber a na tsung ér a̱ zungwe nom na man ya na cii mhôônom. Er nan ve kwaghôron na kôr Davidi ken ishima yumu?

¹⁸ Yange lumun ibo sha kwagh u nom na er la, shi zamber a Davidi ér a̱ de un, Abigail, a kwaghbo. A pase sha mimi ér nom na ka ibumeor, er iti na nahan, man alaghga ôr nahan sha u tesen ér imba or ngula nahan, ka or u orcivirigh Davidi una tsaha keng la ga. Shi a pase wang ér, Davidi ngu angahar a Yehova, ngu nôngon “ityav mbi TER.” Shi yange ôr kwagh u tesen ér a fa ityendezwa i Yehova er a Davidi ér una na un tor la. A kaa ér: “TER . . . Una ver u tor sha Iserael” kpee je. Heela tseegh ga, a kaa a Davidi ér a̱ de eren kwagh u una lu a ibo i awambe, shin una va ‘vaa afanyô sha mi’ ken hemen ga. Alaghga lu kwagh u imoshima i bo i Davidi una lu a mi la je lu ôron nahan ye. (Ôr 1 Samuel 25:24-31.) Kwaghôron na ne lu u kundunyol shi kôron ken ishima kpaa!

19. Davidi yange er nena sha kwagh u Abigail va ôr a na laa, shi a wuese un sha ci u nyi?

¹⁹ Tsô Davidi er nena? A ngohol kwagh u Abigail va un a mi la, shi a kaa ér: “I̱ wuese TER Aôndo u Iserael, u A tindi u nyian er ú va keghem gbenda ne! I̱ wuese kwaghfan wou shi i̱ wuese we iyol you kpaa; we u u yangem ike i awambe nyian” ne. Davidi wuese un er a mough fefa, a va kohol un sha ishimataver, shi pase er a yange un ike i awambe kpaa yô. Tsô Davidi kaa a na ér: “Hire hen ya wou doo doo,” shi a seer mkaanem ma tesen iyol hiden a mi ijime man ér: “M ungwa imo you.”—1 Sam. 25:32-35.

20, 21. (a) Kwagh u Abigail kegh iyol u hiden hen nom na la doo u sha ci u nyi? (b) Shighe u Abigail tsua u lamen a nom na la, tese ér yange er kwagh sha kwaghfan man sha ishimataver nena?

²⁰ Shighe u Abigail kure iliam vea Davidi, hide yem la, yange una za hemen u henen sha iliam ve la shi una nenge a mkposo u  orjighjigh Davidi, u lu orfankwagh la a nom na u lu ipilaor la. Kpa yange zer henen sha inja i dang i nom na la gbem ga. Bibilo kaa ér: “Abigail hide hen Nabal.” A hide hen nom na a ishima i taver ér, er un lu kwase na yô, una za hemen u eren ityom na sha afatyô na cii. Yange gba u una ôr nom na er un za ne Davidi kua ior nav iyua yô. Gba u nom na una fa kwagh sha mi. Lu u una ôr nom na keng, sha ci u a̱ de za ongo kwagh u kwase na er sha u waren un kua ya na cii la sha zwa u orgen, nahan i̱ hingir kwagh u kunya kpishi ga yô. Nahan cii kpa, gema ôr un ave ave je ga. Gadia Nabal lu eren iniongo er ka iniongo i tor nahan, shi lu hunden msôrom tsung.—1 Sam. 25:36.

²¹ Abigail shi er kwagh sha ishimataver man sha kwaghfan, gadia a ôr un ma kwagh ga zan zan kpernan pepe, shighe u msôrom wanger un ashe la. Hen shighe la una fatyô u kaven kwagh u kwase na una ôr un la wang, nahan kpa, er una kav kwagh shon wang yô, shi lu shighe u alaghga ishima ia hemba vihi un a kwase na cii yô. Nahan kpa, Abigail za kohol un, ôr un hanma kwagh cii. A̱ shi nan kpa, yange hen ér nom na una vihi ishima a na kpishi, alaghga je yô, una gbidye un kpaa. Kpa nom na tema ape lu la jikii, tenger ga.—1 Sam. 25:37.

22. Lu nyi i er Nabal, man kwagh ne tese se nyi sha kwagh u noov shin kasev mba ve nzughul a or u ve vese laa?

²² Lu nyi i er unu? “Ishima na . . . hume, a hingir er iwen nahan.” Alaghga kpe vegher môm. Nahan kpa, ayange kar kuma pue cii ve mase kpen ye, man kpe lu angev kpee ga. Bibilo kaa ér: “TER tsaha Nabal maa a kpe.” (1 Sam. 25:38) Aôndo woo un yô, ivaa i Abigail i vihin tsung ne maa kure. Er Yehova a woo noov shin kasev mba vihin tu nyian ga nahan kpa, kwagh ne tese ér noov shin kasev mba ve nzughul a or u ve vese la cii Yehova ngu nengen kwagh u ve eren la. Yehova una ôr ve ijir sha shighe u a nenge i doo un la.—Ôr Luka 8:17.

23. Abigail shi zua a injar i nyi, man er gba u una hingir kwase u Davidi nahan kpa, gema inja ga nena?

²³ Abigail shi zua a injar igen kpaa, lu mkur u ivaa na i bo la tseegh ga. Davidi ongo ku u Nabal yô, a tindi ér i̱ za kaa Abigail yô, sar un pe vôson un. Nahan a Abigail kaa ér: “Kpan wou u kwase ngun, ka kpankwase u una ôôn mbayev mba terem angahar tsô.” Sha kpôô yô, yange gema inja sha ci u gba u una hingir kwase u Davidi ga. A kaa ér una lu kpan u mbayev mba Davidi je kpaa! Bibilo shi kaa ér a er kwagh fefa, kwa ne di lu u wan iyol u za kohol Davidi!—1 Sam. 25:39-42.

24. Abigail tagher mbamtaver mba nyi shighe u vôso Davidi laa, kpa nom na man Aôndo u civir la nenge un nena?

 ²⁴ Abigail vôso Davidi nahan cii kpa, za hemen u tagher a mbamzeyol her; yange ve ban a mbamzeyol ga. Davidi vande lun a kwase ugen, iti na ér Ahinoam. Shin er sha shighe la Aôndo de ér ior ve vôson ikpelaukase nahan kpa, kasev mba jighjigh mba sha ayange la mba ve er noov mba lun a kasev imôngo tagher a mbamtaver mba imba ivaa la ka i va mi yô. Bee kera yô, Davidi lu a hingir tor ve ga; lu u una tagher a mbamzeyol man atsan atô kposo kposo cii ve, una mase civir Yehova sha iaven i tor la ye. Kpa er Abigail lu vea Davidi man lu wasen un shi suen un sha akaa kposo kposo, shi va mar un wan u nomso kpaa yô, Abigail kav er un vese nom u a we un ikyo shi a kuran un kpaa yô. Sha shighe ugen la, Davidi war un sha ikyev i mbaihyomov mba ve kôr un ve lu yemen a na yô! (1 Sam. 30:1-19) Nahan yô, Davidi dondo ikyav i Yehova Aôndo, u kasev mba jighjigh, mba taver asema shi fan kwagh er Abigail nahan ve doo un ishima shi a we ve ikyo la.