1. Sha kwagh u Mkaanem ma Aôndo ma kaa yô, atô a kwaghaôndo a a lu ahar tseegh la ka nyi man nyi?

YESU lu kaa ér: “Nyôr nen hen hunda u hogholoo, gadia gbenda u zan ken mtim la gbangese, ngu bele bele kpaa, man ior mba ve nyer her yô, ve ngee tsô. Gadia hunda hoghor, gbenda kpaa imbishi u u ze sha uma la, mbazuan a mi mba kpeghee tsô.” (Mateu 7:13, 14) Sha kwagh u Mkaanem ma Aôndo ma kaa yô, ukwaghaôndo mba di atô ahar tseegh: u môm ka u mimi ugen ka u aiegh; u môm ka u sha mi ugen di ka u sha mi ga; u môm ze a or ken uma, ugen di ze a or ken mtim.

2. Ruamabera tese ér Aôndo lumun a ukwaghaôndo cii ga nena?

² Ior mbagenev ka ve hen ér Aôndo lumun a ukwaghaôndo cii. Avur a Bibilo a a dondo heen ne tese ér kwagh ne ka mimi ga:

• “Mbaiserael shi er kwaghbo sha ishigh ki TER, ve civir Ubaal man Mbaashetaroti man mbaaôndo mba Shiria man mbaaôndo mba Shidon man mbaaôndo mba Moabi man mbaaôndo mba Mbaamon kua mbaaôndo mba Mbafiliti; ve undu TER, ve de u civir Un. Nahan ishima vihi TER a Iserael.” (Mbaajiriv 10:6, 7) Aluer se civir akombo shin ma aôndo ugen a kera lu Aôndo ga yô, Yehova una lumun a vese ga.

• “Nongoior ne ngu civir Mo [Aôndo] sha ityumbuzwaav tseegh, kpa ishima ve yô, ngi ica a Mo je; nahan ka gbilin tsô, ve gur ve civir Mo ye, sha ci u ityesen i ve tesen la, ka atindi a ior tsô.” (Marku 7:6, 7) Aluer ior mba ve senge ér ve mba civir Aôndo la mba tesen mbamhen vev kera ka kwagh u Bibilo i̱ tese la ga yô, mciviraôndo ve la ka gbilin tsô. Aôndo lumun a mi ga.

• “Aôndo ka jijingi je; mba ve civir Un yô, ka u ve̱ civir ken jijingi kua ken mimi kpaa keng.” (Yohane 4:24) Gba u saa mcivir wase la una zua sha mimi u ken Mkaanem ma Aôndo la.

3. Ka gbenda môm u nyi a fatyô u paven kwaghaôndo u mimi a u aieghe?

³ A er nan ve se fa shin Aôndo una lumun a ma kwaghaôndo shin una lumun a mi ga yôô? Yesu lu kaa ér: “Kon u injaa ngu fetyô u umen atam a bo ga; kon u bo di kpaa ngu fetyô u umen atam a injaa ga. . . . Nahan yô, ka sha atam a ve man né fa ve ye.” Inja na yô, aluer ma kwaghaôndo due ka hen Aôndo yô, una ume atam a dedoo; kpa aluer kwaghaôndo due ka hen Satan yô, una ume a lu a bo.—Mateu 7:15-20.

4. Ka inja i nyi mbacivir Yehova sha mimi ve lu a mini?

⁴ Kwaghaôndo u mimi ne ior mba lu a dooshima hen ayol a ve man hen mbagenev kpaa. Kwagh ne ngu nahan ka sha ci u Yehova iyol na ka Aôndo u dooshima. Yesu lu kaa ér: “Ka sha kwagh ne man ior cii vea kav er ne lu mbahenen Av ye, aluer ne doo ayol a en yô.” Ukwaghaôndo kuma sha ikyaren i mcivir u mimi ne nena?—Yohane 13:35; Luka 10:27; 1 Yohane 4:8.

5. Zegetakerada u pasen asemberakaa ugen pase kpenga u yamen ikpan ken Afrika la nena?

⁵ Nenge ase kwagh u kpenga u ikpan u ken Afrika la. Zegetakerada u pasen asemberakaa u i yer ér The New Encyclopædia Britannica la kaa ér: “Yange i tee ior i Afrika mba kuman iyenge je er iorov 18,000,000 nahan ken kpenga u yamen ikpan ú yange Mbamusulumi lu eren ú karen sha iombortar i Sahara man ken Tyeku u India hii ken inyom i 650 zan zan ar 1905 la. Ken vegher u sha uhar u derianyom u sha 15 la, ior mba ken Yuropa hii kpenga la sha kpemnger u Afrika, ka va kom ken inyom i 1867 la nahan, i wa ior i Afrika hii er iorov 7,000,000 zan zan ar 10,000,000 nahan shin girgimnger i yem a ve ken Tar Abuter.”

6. Kwaghaôndo yange lu ave ken kpenga u ikpan la nena?

⁶ Ka ieren i nyi yange ukwaghaôndo lu eren  hen shighe u Afrika lu ken ican, zum u i pav nomso man kasev man mbayev a uyaav vev man icombor ve, i kange ve sha mshir i ver ve akav sha iyôgh ki hian, i lu yamen ve shi geman ve teen inja er ka ibua nahan laa? Bethwell Ogot nger ken pipaabaver i̱ í yer ér Daily Nation u ken Nairobi, ken tar u Kenya la ér: “Mbakristu man Mbamusulumi cii mba tesen sha mkaan ér ve na jighjigh ér orumace ngu ken mzough, nahan cii kpa lu ve je shi ve na ior hingir u kôron ikpan ve, i hii u kenger akuraior agen ishebo ye. . . . Se lumun ibo i í lu hen atô u Mbamusulumi man Mbakristu kua ior mba shin Ityôtar man mba Her Atô u Ityoughkitaregh la, man mgbe u yange kwagh gba ve ga ve ior i Afrika ya ican gande u ôron je uderimbaanyomov kar imôngo la.”

7. Mbahemenev mba ukwaghaôndo wa ave sha kwagh u utya nena?

⁷ Kwaghaôndo u aiegh shi tese mhee na ken igbenda igen kpaa. U tesen ikyav yô, shin er Bibilo i̱ kaa ér “or u nan we ndor a we yô, nana̱ doo u ishima” nahan kpa, mbahemenev mba kwaghaôndo mba sha tar cii mba suen ityav mbi nôngon ken ijime shi mba samber a mbi kpaa.—Mateu 22:39.

8. (a) Mbahemenev mba kwaghaôndo yange ve hemen sha mwoo u wuan ior ken ayôôso a ken Afrika nena? (b) Kanyi pastô ugen yange ôr sha kwagh u mbahemenev mba kwaghaôndo zum u i lu nôngon ityav ken Najeria laa?

⁸ I fa kpur kpur ér ken inyom i 1994 la, kasev mba ken iyaagh ki adua kua upristi cii nyôr iyol ken msenge u sôngon ior ken tar u Rwanda la. Shi kwaghaôndo wa ave ken ayôôso agen a ken tar u Afrika kpaa. U tesen ikyav yô, zum u i lu nôngon ityav mbi yange i nôngo ken Najeria i wua ior kpishi la, ukwaghaôndo mba sha avegher a ahar la cii lu taver ior asema ér ve̱ nôngo num. Shighe u ityav mbila lu zan hemen her la, pastô ugen kaa wener mbahemen  côôci “gema tom u Aôndo a ne ve la nôngor kera.” Shi a kaa wener: “Se mba se yer ayol a ase ser mbatomov mba Aôndo ne se gema se hingir mbatomov mba Satan.”

9. Kanyi Bibilo i er sha kwagh u mbatomov mba Satana?

⁹ Bibilo kpa ôr kwagh za nahan vough, ér: “Satan je kpaa ka a gema iyol na er ka ortyom u iwanger nahan. Nahan aluer mbatyomov nav kpaa vea gema ayol a ve er ka mbatyomov mba perapera yô, ka kwagh u kpiligh iyol ga.” (2 Mbakorinte 11:14, 15) Di vough er mbaaferev kpishi ka ve eren sha inja i ve mba ior mba dedoo nahan, kape Satan kpa a tsughun ior a mbakwaghaôndo mba ve lu inja er ka mbaperapera kpa ityom ve i gem i lu i ifer shi atam a ve a lu a hôôn je la.

10. Ka sha nyi gbenda mbahemenev mba ukwaghaôndo ve nyiman Aôndo?

¹⁰ Tar sha won jimin cii, mbahemenev mba ukwaghaôndo mba pasen kwagh u dooshima man bem man erdoo kpa mba gem mba ker mbagenev ihyom shi mba nenge ityav shi mba eren aeren a doon Aôndo ishima ga la. Bibilo pase mlu ve wanger wanger. I̱ kaa ér: “Ka ve pase er ve fa Aôndo kpa mba gem mba nyiman Un sha aeren a ve la.”—Titu 1:16.

11. Bibilo pase mlu u kwaghaôndo u aiegh nena?

¹¹ Se fatyô u nengen mlu u ishima i lu Yehova shimi a kwaghaôndo u aiegh la sha u ôron takerada u ken Bibilo u Mpase la. Ken takerada shon la, i pase kwagh u kwaghaôndo u aiegh sha injakwagh ér ka kwase, i yila un ér “Zegebabilon.” (Mpase 17:5) Nenge er Aôndo a pase mlu na yô:

• “Zegeidyakwase u . . . utor mba shin tar ve er idya a na” la. (Mpase 17:1, 2) U kwaghaôndo u aiegh ma a til a Aôndo sha mimi la yô, a gema a nyôr iyol ken kwagh u patii, zeren ôron ugomoti kwagh u vea er yô.

• “Ka ken a na man i zua a awambe a uprofeti kua uicighanmbaiorov man mba i wua ve shin tar cii la ye.” (Mpase 18:24) Kwaghaôndo u aiegh tôv ior mba Aôndo mba jighjigh a ican shi wua ve kpaa, shi mba ave-il sha kwagh u ikyu i ior umiliôn imôngo mba ve kpe ken utya la.

• “Lu civir iyol na sha ishar i lu haan un iyol” la. (Mpase 18:7) Kwaghaôndo u aiegh ngu a inyaregh gba ave, ka ki mbahemenev vev ve ye je ishar i haan ve iyol ye.

• “Akuraior cii tsume sha ahir a [na] la.” (Mpase 18:23) Sha ityesen i kwaghaôndo u aiegh a tesen ér uma kpen ga la yô, a bugh hunda a ver ivegher sha ci u hanma ityô i kwagh u mbaimev man ahir a eren cii, shi a samber a mcie u cian mbakpenev man mcivir u civir uter mbatsev la kpaa.

12. Ka icin i nyi Bibilo i̱ te sha kwagh u kwaghaôndo u aieghe?

¹² Bibilo ngur tan ior icin gbang gbang ér ve̱ due ken kwaghaôndo u aiegh kera yô, i kaa ér: “Nongoior Wam, due nen ken a na kera sha er né nyôr nongo sha asorabo a na ga, shi né ngohol atsan a tseren un la kpaa ga yô.”—Mpase 18:4, 5.

13. Kanyi ia er kwaghaôndo u aiegh man ior mba ve eren un laa?

¹³ Ica a gba ga tsô, a tim Zegebabilon, u a lu tartor u kwaghaôndo u aiegh u sha tar cii la kera purututu. Bibilo kaa ér: “Atsan a na aa va shire sha a na iyange i môm je. Ka ku man ijungwen man ijen kpaa, á nande un sha usu kpaa. Gadia Ter Aôndo u A lu ôron un ijir la ka u ageegh je.” (Mpase 18:8) Aluer se soo ser se “nyôr nongo sha asorabo a na ga” yô, gba u se ôô ave ase sha kwagh u kwaghaôndo u aiegh kera cii, se lu uwegh ken aeren a na shin uiniongo nav shin jighjigh u nan u a lu sha ishima i Aôndo ga la ze. Kwagh ne ka u timbir a timbir ga. Uuma asev mbá sha zongo!—2 Mbakorinte 6:14-18.