“ALUER ma kwagh ngu u me e̱r yô, kaam m̱ fa.” Ka imba kwagh i se kpishi ka se ôr a huror wase shin anmgbian wase u nan lu ken mzungu je ne. Aye, se mba ôron ka a ishima yase i môm je. Se er nyityôkwagh cii sha u wasen. Kpa or u nan lu zungwen la nana fatyô u yilan se kaan er: “M hen sha kwagh u ne fatyô u eren sha ci wam yôô”? Ka ashighe cii ga. U pasen waeng yô, alaghga á gba u se hen sha kwagh u se er la iyol yase aluer mimi je ka u se wase shi se na or u nan lu zungwen la msurshima yô.

Injakwagh i ken Bibilo i kaa er: “Kwaghôron u sha shighe vough yô, ngu er atam a ikon a zenaria a i we a shin agbande a azurfa nahan.” (Anzaakaa 15:23; 25:11) Mfe ngu sha u kaven kwagh u ú ôr man kwagh u ú ôr ga yô, kwagh u ú er man kwagh u ú er ga yô. Akaawan nga heen kpeghee ken Icighanruamabera a mba vaan ku mbagenev ve zough a iwasen ken á yô.

Kegh ato:  Lu “tsev tsev sha u ungwan kwagh,” kape Yakobu 1:19 a kaa la. Kwagh môm u hemban lun a iwasen u ú fatyô u eren yô ka u lun ken mnyoon u or u nan lu vaan la a nan sha u keghen ato. Mba vaan mbagenev alaghga vea soo u lamen sha kwagh u or u doon ve ishima u nan kpe la, sha aikôr shin angev mbu yange mbu va aa ku la, shin sha er ishima i̱ lu ve keregh hii shighe u yange ku er la yô. Nahan pine wer: “Ú soo u lamen sha minii?” De ve̱ tsua ayol ave. E̱r lu umbur shighe u ter na yange kpe yô, gumor ugen kaa er: “Yange lum a iwasen kpishi shighe u mbagenev ve pine kwagh u yange er la shi ve kegh ato sha mimi je yô.” Kegh ato zulee man shi lú a mhôônom ma zungwen kpaa shi de henen wer saa ú na mbamlumun shin akar shami keng ga. De ve ve̱ ôr hanma kwagh u ve soo u lamen a ior shami cii.

Na ishima i taver: Taver ve ishima wer yange ve e̱r hanma kwagh u yange gba u vea er cii (shin nyityôkwagh i genegh i ú fe i̱ lu mimi shi i̱ lu i maan a maa yô). Seer ve ishima i taver wer kwagh u ve lu henen la cii—iyugh, ishimavihin, ibo i nan, shin ma mlu u ken ishima u sha inja igen kpaa—alaghga ka kwagh u he ga. Ôr ve kwagh u ior mbagenev mba ú fe ve kpaa yange ve fatyô u hungur a imba msaa ne yô. Amba “akaaôron a doon” la nahan nga a lu “mkpeyol ken akuhe,” kape Anzaakaa 16:24 a kaa la.—1 Mbatesalonika 5:11, 14.

Lú ikua ikua: Nôngo sha er ú lu ikua yô, i de lu di sha ayange a hiihii la tseegh tsô a ahuraior kua anmgbianev ve lu heregh kpishi la ga, kpa iwer ken hemen kpishi shighe u mbagenev kpishi  ve hidi ve yem sha ajiir a tom a ve la. Sha gbenda ne yô ú lu tesen wer ú ngu “huror u mimi,” imba i̱ ka i tile vea ijende i nan sha shighe u “ican” la. (Anzaakaa 17:17, NW ) “Azende a ase yange wa iko sha u vea nenge er aikie asev ve iv aa akaaeren nahan kera gba u se vihi shighe ken ya se tseegh ga,” kape Teresea u yange wan na kpe sha aikôr u mato la pase la. “Kwagh la wase se sha u nôngon a mlu u gbilinigh u yange se lu a min la.” Anyom ken hemen kpishi yô, ayange a umbur, anza er u umbur iyange i ivesegh shin iyange i kuu nahan, aa fatyô u lun ashighe a taver kpishi hen mbaumav mbara. Er nan ú ver ikav sha takerada wou u tesen uwer ayange la sha er shighe la una va kuma yô, ú za lu ikua, sha er a̱ gba keng yô, ú na iwasen ga?

Hen sha kwagh u i doo u ú er yô: Ma ityom ngi i í lu i a za yôô? Mba keren or u nana nenge sha mbayev yôô? Ahuraior kua anmgbianev mba ve ve la mba keren ijiir i yavenaa? Ainge ne ashighe kpishi ka i kpiligh mba vaan ku iyol je yô ka ve fa kwagh u i gbe u vea er ga, shin u pasen kwagh u mbagenev vea er kpaa ga. Nahan aluer ú kav ma mgbe u mimi yô, de keghen wer i̱ pineu iwasen ga; za hemen er kwagh la. (1 Mbakorinte 10:24; kar 1 Yohane 3:17, 18.) Kwase ugen u nom na yange kpe yô a umbur er: “Mbakpishiv yange ve kaa er, ‘Aluer ma kwagh ngu u ú soo wer m er yô, kaam m fa.’ Kpa ijende na u môm yange pine ga. Yange nyôr shin iyou i tsan la, za kura akondo a sha gambe kera, man shi kile akondo a yange vihi sha ku u nom na la. Ugenegh tôô bokoti, mngerem, man akaa a kilen kwagh a mi nahan a kile butu u haan angahar shami hen ape yange nomom haa isho la. Ukasua mba karen kpeghee yô, môm ken mbatamen mba ken tiônnongo hua akondo a tom va a ikav mbi tomov nav va kaa er, ‘M fa kwagh una lu heen u i doo u á sôr yô. Kanyi kwagha?’ Doom ken ishima a or la tsô sha er yange sôr hunda u yange u tôndo u lu masen zungur sha kokombo môm la man shi sha er yange sôr usu u latriki kpaa yô!”—Kar Yakobu 1:27.

Lú a erdoo: “De hundu nen ishima u eren dedoo a mbavannya ga,” Bibilo i̱ umbur se nahan. (Mbaheberu 13:2) Hemban je yô doo u se eren a mba ve lu zungwen mbara dedoo. A u lôhôn ve di tsô wer “va hanma  shighe cii” yô, sôr iyange man shighe ver. Aluer ve venda yô, de gbe den fese tsô ga. Á gba u ú na ve ishima i taver kpeghee. Alaghga ve venda mlehe u ú lôhô ve la sha ci u mba cian u va tesen ishima ve hen ishigh ki ior mbagenev. Shin alaghga vea lu nan iyol ve ibo er doo u vea lu ember sha u yan kwagh sha shighe la nahan ga. Umbur Lidia kwase u yange lu a erdoo u i ter kwagh na ken Bibilo la. Er yange lôhô ve hen ya na kera yô, Luka kaa er, “A kighir se.”—Aerenakaa 16:15.

Lú a ishimawan man mkav: I de kpiligh we iyol sha kwagh u mba vaan ku vea ôr sha hiihii la ga. Umbur, alaghga ishima ia lu vihin ve keregh kua shi ibo i nan ayol ave. Aluer ve tese ishimavihin la sha awe yô, a tôô mnenge u nengen tsula kua ishimawan sha er ú na mlumun u sha ishima i vihin ga yô. Bibilo i̱ na kwaghwan er, “Haa nen mhôônom ma kôron tsung iyol, man shi ieren i dedoo man iyol i gengese ga, man ishima i legh legh man ishima i wan.”—Mbakolose 3:12, 13.

 Nger washika: Kwagh u ka i hungur ashighe kpishi yô ka iwasen i washika u yaren ku shin kati u mhôônom ma zungwen ka ve na la. Iwasen na kanyi? Cindy, un u yange kyansa wua ngô na la á na mlumun er: “Ijende yam igenegh yange ngerem washika u dedoo. Kwagh la yange wasem kpishi je sha ci u yange m ôr tsô shi m kimbir.” Imba washika shin kati u nan ishima taver la a fatyô u ngeren “tiônoo tsô,” kpa á tese ishima you. (Mbaheberu 13:22) Ú fatyô u ngeren kaan wer ú ngu a iko i wan man shi ú umbur akaa a dedoo a or u nan kpe la, shin una fatyô u tesen er ieren i or u nan kpe la yange i̱ bende a uma wou yô.

Er msen a ve: De tôôn wer msen u eren vea mba vaan ku kua sha ci ve la ka kwagh u kiriki ga. Bibilo i̱ kaa er: “Msen u eren tsung u orperapera ngu a agee kpishi je.” (Yakobu 5:16) Ikav i tesen, u ve ungwan we eren msen sha aci ve la una fatyô u wasen ve sha u dughun mbamhen mba nan iyolvôron mbara kera anza er ibo i nan ayol a ve nahan.—Kar Yakobu 5:13-15.

De palegh iyol you sha ci u ú fa kwagh u ú er shin ú ôr ga yum ga: Alaghga se kaa ayol a ase ser, ‘M fa keng vea soo u ma i undu ve tswen hegen.’ Kpa alaghga sha mimi yô se mba palegh iyol sha ci u se mba cian ser se va ôr kwagh shin se va er kwagh u á lu shami ga yô. Nahan cii kpaa, aluer ahuraior palegh ve, kua anmgbianev, shin mbananjighjigh kpaa yô kwagh la una na a hemba huan mba ve lu vaan ku mbara cii, á seer sha mnyoon la. Umbur, mkaanem kua aeren a sha mhôônom ma zungwen ma hemban cii la ka ma lu ma cuku je. (Mbaefese 4:32) U we lun heregh la tseegh kpaa una fatyô u van a ishima i taver. (Kar Aerenakaa 28:15.) Er lu umbur iyange i wan na u kwase yange kpe la yô, Teresea kaa er: “Ken atô u ihwa môm, ijiir i ior ka ve tema ve kegh ken iyoughci la i iv a ahuraior a am poo; mbatamen man kasev vev cica cii ve lu heregh. Kasev mbagenev je yô ityough tsô kpaa ve kange ga, mbagenev ve lu a akondo a tom ve iyol. Yange ve undu hanmakwagh u yange ve lu eren cii man ve kar a kar ve va. Mbakpishiv ken a ve yange ve kaa a vese er ve fa kwagh u vea ôr ga, kpa yange kwagh gba sha kwagh la ga sha ci u kwagh u hemban cii yô ve lu heregh.”

De kighir ve wer ve̱ de u zungwen ga: ‘De, de, kuma hegen, de mliam,’ alaghga se soo u kaan nahan. Kpa alaghga á hemba lun guda u den mliam mara ma kua. Katherine, shighe u yange lu henen sha ku u nom na yô a kaa er, “M hen mer ka a inja u den mba vaan ku mbara ve tésé ishima vé gbaa gbaa.” Kôr tsaha sha isharen i kaan a mbagenev e̱r i doo u vea hen la. Man shi de henen wer gba u ú yer ishima you sha u kuran i̱ ve ga. Kpa gema, “vaa nen a mba ve vaa imôngo,” kape Bibilo i we kwagh la.—Mbaromanu 12:15.

De gbe wan ve kwagh fese tsô wer ve̱ haa akondo shin akaa a genegh a orkpen la kera er ve lu a̱ wa ishima u eren nahan ga la ga: Alaghga se hen ser á hemba lun a inja u ve̱ haa akaa a aa na ve u umbur or la kera sha er ka á seer a seer shighe u ijungwen la yum yô. Kpa injakwagh i ka i kaa er “Kwagh u i kera nenge a min ga yô, i hungur a min” la i kôr vough heen ga. Alaghga á hemba doon u or u vaan la nana hungur a orkpen la tegh tegh. Umbur kwagh u Bibilo i̱ pase sha kwagh u ieren i or mbayiase Yakob shighe u yange i er sha u a na jighjigh er inyamikume i̱ wua wanakiriki na u nomso Yosev la. Er yange i tese Yakob gôgôriga u Yosev u yange i shie awambe shami la kera yô, a “zungwe ku u wan na ayange kpishi. Ônov nav mba nomso kua mba kasev cii ve mough sha u surun un ishima, kpa ishima pever un ga.”—Genese 37:31-35.

De kaan wer, ‘Ú fatyô u zuan a wan ugenegh’ ga: “Yange ishima vihim kpishi a ior mba yange ve lu kaan a mo er me fatyô u zuan a wan ugenegh la,” kwase ugen u yange wan na saa ku yô a umbur nahan. Alaghga vea lu a  mbaawashima mba dedoo, kpa hen ormaren u nan lu vaan ku la yô, mkaanem ma kaan er wan u a saa la á fatyô u shi zuan a ugen la má a fatyô u ‘kuman er sanker’ nahan. (Anzaakaa 12:18) Wan ugen una fatyô u tilen sha ityough ki ugen ga. Sha ci u nyi? Sha ci u hanmô yô nan ngu kposo.

De palegh u ôron kwagh telen orkpen la kpee ga: Ngô ugen umbur er, “Ior kpishi yange ve soo u ôron kwagh telen iti i wan wam Jimmy shin telen kwagh na tsô kpaa ga. Me ôr sha mimi yange nyoon mo ken ishima er mbagenev lu̱ palegh u telen iti na shin u ôron kwagh telen un kpaa yô.” Nahan yô de geman itinekwaghôron la shighe u í tér iti i orkpen la kpee ga. Pine or la aluer na̱na̱ soo u lamen sha kwagh u or u doon nan ishima la yô. (Kar Yobu 1:18, 19 kua 10:1.) Mba vaan ku mbagenev ka i doo ve kpishi sha u ungwan ahuraior a ve e̱r ve lu ôron akaa a dedoo a or u nan kpe la a yange nan eren ve kwagh u nan doo ve ishima yum yô.—Kar Aerenakaa 9:36-39.

De kaan fese wer, ‘Yange hemba doon nahan la’ ga: U nôngon sha u zuan a kwagh u dedoo ken ku u or la ashighe kpishi ka i lu kwagh u ‘taver asema’ a mba ve lu zungwen la ga. (1 Mbatesalonika 5:14) Er lu umbur shighe u yange ngô na kpe la yô, gumkwase ugen kaa er: “Mbagenev yange ve kaa er, ‘Ngu yan ican ga’ shin, ‘A bunde kera kera kpa ngu ken bem.’ Kpa yange m soo u ungwan kwagh la ga.” Amba a liam angan nahan ne alaghga aa lu tesen mba ve shi uma mbara er gba u vea yue ga man shi ér ku la yange u lu kwagh u vesen ga. Nahan cii kpaa, alaghga vea lu yuen kpishi je sha ci u or u doon ve ishima kpishi la nan undu ve.

Alaghga á hemba lun guda aluer ú kaa nahan ga yô wer, ‘M fa er í lugh ken ishima yô’: Ú fa mimi je kpa? Ikav i tesen, ú fatyô u fan er ka í lu ormaren ken ishima shighe u wan u nan ka nana kpe aluer kwagh la ngu a̱ vande eren we ga yôô? Man aluer a vande eren we je kpaa, kav wer mbagenev a lu ve vough er yange lugh la nahan ga. (Kar Ukwelegh 1:12.) Sha gbenda ugen di yô, aluer ú nenge doo yô, alaghga aniwasen una lu sha u ôron er we yange u nôngo sha u hungur a msaa u yange or u doon we ishima nan saa la yô. Kwase ugenegh u yange i wua wan na u kwase yô zua a ishima i taver kpishi shighe u kwase ugen u un di kpaa wan na u kwase vande kpen yô yange pase un e̱r yange un er ve un va hide un tile vough sha uma na yô. Yange kaa er: “Ngô u iniunkwase i yange i kpe la vande hiin kwaghôron sha u kaan er ‘M fa er i lugh la’ ga. Yange ôrom di tsô e̱r yange akaa lu a na yô nahan á de ér m̱ nenge shami iyol yam.”

U wasen or u nan lu vaan la gba u saa ú lu a mhôônom ma kôron, mkav, man shi dooshima kpishi ken a we. De keghen wer saa u nan lu vaan la na̱na̱ va hen a we ga. De gbe kaan tsô wer, “Aluer ma kwagh ngu u me er yô . . .” ga. Ker “ma kwagh” la iyol you, man shi er kwagh u á lu u vough la sha er ú nenge la.

Mbampin shi kpeghee: Ishimaverenkeghen i Bibilo i sha kwagh u mnder u shin mbakpenev la di ye? Kwagh la una lu a iwasen hen a we kua hen or u doon we ishima u nan kpe la nena? Se fa nena ser mimi je ka ishimaverenkeghen i haren ishima shamini?