Ishimaverenkeghen sha Ci u Nyi?

DANIEL, wannomso u se ter kwagh na ken mhii u ngeren ugen la ser angev mbu kyansa wua un la, yange una ze hemen u lun a ishimaverenkeghen na her taveraa nahan, ka nyi yange ma i ere? Yange kyansa na ma bee? Ma a lu uma here? Mba ve kaan ér ishimaverenkeghen been angev la je kpa vea ôr kwagh nahan ga. Nahan, ka kwagh u vesen u i gbe u se fa sha kwagh u ishimaverenkeghen je la. Doo u se nenge ishimaverenkeghen ser ngi a tahav hemba iwasen i i nan se la ga. I been hanma angev ga.

Yange mba nan abaver mba i yer ér CBS News la tôv ortwer ugen, iti na ér Nathan Cherney, nahan a ôr er i doo u a ôron a mbauangev mba kwagh a nyoon ve kpishi la ér ve lu a ishimaverenkeghen sha akaa a ishimaverenkeghen ia fatyô u wasen ve ga la ga yô, a kaa ér: “Ashighe agen noov ka ve zôhôn a kasev vev ér, mba henen sha akaa a dedoo tsembelee ga, ishima ka i yina ve yum.” Ortwer Cherney shi kaa ér: “Kwagh ne ka a na oruange nan hen ér aluer nan ngu a ishimaverenkeghen yô, angev mbu nan mbua a bee, kpa mbu gema mbu taver a taver. Ka a luun nahan yô, i lu inja er oruange la nan er kwagh u been angev mbu nan mbura kuma ga nahan, man doo u eren a oruange nahan ga.”

Sha mimi yô, mba ve lu nôngon a iangev mbi vihin tsung la mba yan ican je gande. Nahan mayange doo u ior vev vea ôron ve kwagh u ishima ia na ve ibo a seer sha ican i ve lu yan la ga. Nahan, ishimaverenkeghen ngi a iwasen ga shinii?

Ngi a mi. Ikyav i tesen yô, ortwer u se ôr kwagh na sha heen ne hen twer u sôron angev jim jim ga, shin twer u nan mbauangev icigh ki kia wase ve vea kpe fele ga la ga, kpa a hen ka twer u nan mbauangev icigh ki panden ve mnyoon shighe u ve lu yan ican a angev la tseegh. Mbatwerev mba ve eren imba twer ne cii na jighjigh ér doo u a nengen sha mbauangev sha gbenda u a hemba saan ve iyol yô, mba kwaghnyoon ve a taver kpishi je kpaa. Man ikyav tese wang ér ka ishimaverenkeghen vea lu a mi ve, a saan ve iyol ye, shi ia wase ve a hemba nahan.

Er Ishimaverenkeghen I Wasen Se La

Ortwer ugen u a ngeren abaver sha kwagh u tweregh yô, iti na ér W. Gifford-Jones, a kaa ér, “Ishimaverenkeghen ka icigh ki injaa tsung, ki been angev.” Yange hide nenge sha igbenda kposo kposo i i tôv i fe er ka a ôron mba ve gbe angev mbu vihin tsung la akaa a surun ve ishima ve, kwagh shon a wase ve la. I nenge ér ka a ôron mbauangev ambaakaa la yô, ve za hemen u lun a ishimaverenkeghen shi ve hemban henen sha akaa a dedoo. Ken inyom i 1989 la, i tôv sha kwagh ne, nahan i nenge ér mbauangev mba yange i ôr ve ambaakaa ne la kpe fele er ma ve kpe la ga. Semberee ne kpa i tôv sha kwagh ne, kpa i nenge a ikyav i tesen ér kwagh ngu nahan ga. Nahan kpa, igbenda igen kpishi i i tôv sha kwagh ne la tese ér mimi je, ka a ôron mbauangev akaa a surun ve ishima yô, ishima i kera nyian ve kpishi ga, shi angev mbura mbu kera nyoon ve kpishi er mbagen mba ve lu zuan a msurshima ga la nahan ga.

Shi nenge gbenda ugen kpaa, u mbatwerev ve tôv ve fe er or u nan lu a angev mbu ishimaa mbu i yer ér coronary heart disease (CHD) la ka nana lu a ishimaverenkeghen shin nana nenge ér kwagh hemba nan ve, kwagh la a bende a nan yô. Yange i tôv iorov 1,300 tsembelee, ér a fa vea lu a ishimaverenkeghen shin vea vôr a uma, shin uma a due ve ishima yô. Anyom nga karen pue yô, iorov 156 ken mba yange i tôv ve la zua a angev mbu ishimaa mbu CHD la. Ken iorov mba 156 la di, ingyegh ki mba uma due ve ishima la hemba ki mba ve lu a ishimaverenkeghen la kwa har. Profesôr ugen tesen hen makeranta u Harvard School of Public Health ken tar u Amerika, iti na ér Laura Kubzanskyu, un tesen kwagh u mkpeyol kua igbenda i eren kwagh vea ior sha inja, a kaa ér: “Igbenda kpishi i i tôv i nenge ér, ‘aluer or ngu henen sha akaa a dedoo’ yô, a kpe nan iyol la cii, ka mkaanem ma ior mba i tôv ve la ma ne ve i nenge ér kwagh ngu nahan ye, i tôv kwagh shon er mbasainsi ve tôvon kwagh la ga. Ka kwagh u i tôv iorov 1,300 ne a hii ôron kwagh u mimi u tesen ér, aluer or ngu henen sha akaa a dedoo yô, a kpe nan iyol, nana zua a angev mbu ishimaa ga ye.”

I tôv kwagh ne sha igbenda igen kpaa, nahan i nenge ér mbauange mba ka ve henen ér angev vev gande ave la, ka a pav ve yô, ipyaven ve la i bee fele ga. Kpa mba ka ve nenge ér angev vev mbua a fatyô u been la yô, ipyaven ve ngi ngôôr been ga. Shi i nenge ér or ka nana lu a ishimaverenkeghen yô, nan tsa kpishi. Kwaghtôvon ugen di tese er mbabeenyol ka vea henen sha akaa a dedoo shin a dedoo ga sha kwagh u iyolbeen ve la ve, kwagh shon a bende a ve yô. Yange i tese mbabeenyol mbagenev ilyoho i ior nger sha kwagh u iyolbeen yô. I ôr ken ilyoho shon ér or ka nana been iyol yô, kwaghfan man mfe u nan a seer a seer. Mbabeenyol mbara mba ungwan nahan yô, seer taver ve iyol, ve mough ve gba zenden kera. Jighilii yô, yange hide taver ve iyol inja vough er, mbatwerev ka vea ôr a or ér nana er anumbe kasua 12, nana er ve i hide i taver nan iyol nahan!

Er nan ve or ka nana lu a ishimaverenkeghen man jighjigh u nan sha ma kwagh, shi nana henen sha akaa a dedoo ve, i kpe nan iyol nahana? Alaghga mbasainsi kua mbatwerev mba a fa er ishima i or i henen kwagh shin iyol i or i eren tom la tsembelee, i kuma u vea na mlumun u vough sha mpin ne ga. Nahan kpa, mbatwerev mba ve tôv sha kwagh ne yô, mfe u ve zua a mi, shin kwagh u ve nenge shin ve ongo yô, una na vea fatyô u keren ahaba. U tesen ikyav yô, profesôr ugen ua tesen twer u sha igbila hen Yunivasiti i Kentucky, ken tar u Amerika yô, kaa ér: “Ka a saan we iyol shi wea lu a ishimaverenkeghen yô, i kpe u iyol. Shighe u i saan we iyol yô, ishima kera nyian we kpishi ga, shi ka i kundu u iyol. Ngun kpa ka kwagh u i gbe u ior vea eren ayol a ve, sha er vea za hemen u lun gbong gbong yô.”

Alaghga mbatwerev kua mbasainsi mbagenev man mbafan takeda mbagen mba ve tôvon gbenda u orumace nan henen kwagh la, vea ungwa kwagh u iwasen i ishimaverenkeghen ne yô, a lu ve kwagh u he shi vea hen ér kwagh vande ngun nahan kpaa ga. Kpa mbahenen Bibilo yô, a lu ve nahan ga cii. Tor Solomon, u lu orfankwagh la, yange Aôndo na un nger kwagh shighe kar hegen nôngo u kuman anyom 3,000, ér: “Ishima i saan saan ka icigh ki dedoo, kpa ishima i yinan yô, i om akuhe.” (Anzaakaa 17:22) I ôr kwagh ne per uwegh ga. Ivur ne kaa ér ishima i saan saan been hanma inja uange ga, kpa i kaa ér “ka icigh ki dedoo.”

Jighilii yô, doo u se pine ser, luun er ishimaverenkeghen ka icigh nahan, hanma ortwer ma nan naan ior ki gaa? Heela tseegh ga, ishimaverenkeghen ngi a iwasen sha u nan se mkpeyol tseegh tsô ga, ngi a iwasen hemba nahan ica je.

Er u Nan Jighjigh a Kwagh u Dedoo Shin Tôôn Wer Kwagh Hemba U la Una Bende a We Yô

Mbatwerev mba tôvon sha akaa nenge ér or ka nana na jighjigh a akaa a dedoo a nan lu henen sha mi yô, kwagh la a wase nan sha igbenda kpishi. Ambaaior la nga hembe fan takeda, shi nga hembe eren tom sha gbashima, kua anumbe je kpaa. Ikyav i tesen yô, yange i tôv kwe u kasev mba gban ayem ugen, mba lu vea gba gesa u ayemegh vea kwe ugen yô. Nahan mbatesen ve ayem mbara pase akaa a mbagban ayem mbara ka ve er sha kwagh u ayemegh la vighe vighe. Shi kasev mba ayemegh mbara ayol a ve kpa i tôv ve, i nenge ve lu a ishimaverenkeghen kpishi. Yange ve hemba pasen ishimaverenkeghen i ve lu a mi sha kwagh u vea fatyô u eren la jighilii; ve hemba ôron vighe vighe a mbatesen ve mbara. Er nan ve ishimaverenkeghen i lu a tahav yum nahana?

Shi er or ka nana tôô ér kwagh hemban nan ken uma u nan ve mhen la a bende a nan la kpa i tôv, nahan i fa akaa kpishi. Yange i tôv gbenda u annyamev ve eren kwagh la, er ken inyom i 1960 zan zan va ken inyom i 1970 la nahan. Kwaghtôvon la wase u fan kwagh ugen u kpilighyol. Kwagh la na yô, mbatôvon sha akaa nenge ér “Annyamev mba gbe nengen kwagh tsô maa fan ér kwagh shon gande ve ga, saa ka ve kar ve nenge.” Nahan mbatôvon sha akaa nenge ér uumace kpa kape kwagh ve a lu je la. Ikyav i tesen yô, yange i bugh an-injin ugen hula vihi ken atô kpishi. An-injin ne mba pirin un ijiir i môm tseegh ga, kpa ka i kighir ajiir kposo kposo ve a pir ye. Maa I kaa a ior mbagenev ér ve hen u pirin un sha u kighir ajiir la. Nahan ve nôngo ve pir un.

Shi i va a ior mbagenev ér ve kpa ve er nahan. Mban kighir ajiir la kpa an-injin shon pir ga. Hen ase er yange mbagenev ken a ve vea hingir u henen ér kwagh la hemba ve yô. Sha iyange shon i môm, mba kaan ér shi ve er nahan yô, ve kera soo ga. Yange ve na jighjigh ér vea kar kwa la kpa a wase ga. Nahan kpa, mbagenev ken a ve na jighjigh ér vea fatyô u pirin un, nahan ve tôô ér kwagh la hemba ve ga.

Kwagh ne yange na yô, ortwer u due a igbenda i tôvon kwagh ne sha hiihii la, Martin Seligman, maa nyôr u tôvon gbenda u mba nan jighjigh a kwagh man mba nengen ér kwagh hemba ve la ve henen kwagh la. Yange ve tôv gbenda u mba fese je ka ve nenge ér kwagh hemba ve la ve henen kwagh yô. A kaa ér or ka nana nenge ér kwagh hemba nan yô, iyol i kpe nan u eren akaa agen kpishi, shin nan kera ker u eren ma kwagh ken uma u nan ga kuaa. Seligman pase er or ka nana tôô ér kwagh hemba nan ve, mhen la a bende a nan yô, a kaa ér; “Kwagh u m tôv anyom ikyundu kar ataan ne wasem u fan mer, aluer hanma shighe se mba lun a jighjigh u nan ser kwagh hemba se, shi se mba henen ser ka mlu wase a ne ve kwagh wase a ze i doon ga, shi a tsa kpa mlu wase una gema ga, shi hanma kwagh u se hii u eren cii una za a doo ga yô, mlu wase una vihi a hemba er sea lu henen nahan ga ve ma i lu se la.”

Shi er se vande ôron nahan, alaghga kwagh ne una lu mbagenev kwagh u he, kpa mbahenen Bibilo yô, ka ve kwagh u he ga. Nenge kwagh u Bibilo i ôr ne, ér: “Aluer ú gba uwer sha iyange i ican yô, agee ou vese ga.” (Anzaakaa 24:10) Bibilo pase heen wang ér, aluer u ngu henen sha akaa a dedoo ga man kwagh la na u hingir u nengen wer kwagh hemba u yô, u kera lu a agee a eren kwagh ga. Nahan kpa, u er nan ve u de u henen wer kwagh hemba u, sha er u hemba lun a jighjigh u nan man ishimaverenkeghen ken uma wou we?

[Foto]

Aluer u ngu a ishimaverenkeghen yô, kwagh la una wase u kpishi